Letos me je ČD Krka Zagradec določilo, da zastopam društvo na TSZ v PŠ Ambrus. Takoj mi je bilo všeč, da se odmaknem od mestnega vrveža na čisto podeželje.
Pred zgradbo PŠ me je dočakala visoka greda v kateri so bila posajena medovita zelišča. Takoj so dobili plus. Ob vstopu v starejšo zgradbo vse čisto. Oprema razporejena prijetno za oko in dušo.
Šolsko osebje prijazno in po mojem okusu. Pa ne zato, ker so bile vse učiteljice. Predvsem so bile vse nasmejane.
So me kar povabili za otroško mizo na kateri ni manjkalo črnega domačega kruha. Na malo večjem krožniku lepo oblikovano maslo. Malo manjši krožnik pa je zasijal v nam čebelarjem najlubši obliki in okusu Slovenski med. Ni manjkala niti velika skodelica snežno belega mleka.
Fascinirali so me mladi slušatelji, ki so mi v pravilnem zaporedju postavljali pred me, tako kot se pravilno namaže kos kruha, da gre boljše po grlu na pravo mesto v trebušček. Zelo hitro smo razvili debato, o ne samo čebelah, ampak tudi o divjih opraševalcih in lokalno pridelani hrani. Prav presenečen sem bil koliko ti mladi učenci vedo o vsej tej zadevi. Izgleda da šolski kader v PŠ Ambrus dela nekaj dobrega in pravilno usmerjenega za te naše zanamce.
P.s. Če pridem drugo leto na vrsto za zastopanje čebelarjev in STZ se z veseljem oglasim pri vas.
Slike posnela Mojca Pustovrh
Peter Flis
