Mesec: maj 2019

Čebelarska zveza Slovenije vsako leto organizira tekmovanje mladih čebelarjev, udeležencev čebelarskih krožkov. Letos so 42. srečanje in tekmovanje organizirali Beltinško Čebelarsko društvo, Osnovna šola in občina Beltinci.

Bilo je še posebej svečano, ker je v tem letu 100-letnica združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Tekmovanje je potekalo v soboto 25. maja 2019 na Osnovni šoli Beltinci.
Letošnjega tekmovanja se je udeležilo več kot 500 tekmovalcev iz vse Slovenije, ki v šolskem letu 2018/2019 obiskujejo čebelarske krožke. Tekmovanje poteka na treh težavnostnih oz. starostnih stopnjah, od 1. in 2. triade osnovnih šol do srednješolcev. Tekmovalci pa lahko glede na rezultat prejmejo zlato, srebrno, bronasto priznanje ali potrdilo o udeležbi.
Tekmovalci morajo pokazati znanje o: biologiji in življenju čebel, čebelarskem orodju, opremi in čebelarjevih opravilih, medovitih rastlinah, pomenu opraševanja, čebeljih pridelkih, zgodovini čebelarstva, analizi mikroskopskih posnetkov, čebeljih boleznih ter zaščitah geografskega poimenovanja medu priznanih na evropskem nivoju, kot so slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, kočevski gozdni med in kraški med z zaščito geografskega porekla.
Namen tekmovanja je primerjanje znanja med učenci na področju čebelarstva, spodbujanje druženja mladih čebelarjev Slovenije, vzgoja ljubezni do čebel, varovanja okolja in spoznavanja medsebojne odvisnosti čebela-narava-človek, popularizacija, širjenje in poglabljanje znanja iz čebelarstva in življenja čebel, odkrivanje in spodbujanje nadarjenih za čebelarstvo ter izbira ekipe za udeležbo na mednarodnem tekmovanju mladih čebelarjev.

Tekmovanja so se prvič udeležili tudi naši krožkarji iz OŠ Stična PŠ Krka in PŠ Zagradec, kjer že peto leto poteka čebelarski krožek. V krožku, ki ga vodi čebelarsko društvo Krka in Zagradec smo se na to tekmovanje poleg rednih krožkov v ponedeljkih, zadnje tri mesece pospešeno pripravljali dvakrat na teden po eno uro.

Za to tekmovanje sem izbral štiri krožkarje, ki so bili najbolje pripravljeni: v prvo ekipo Lano Plut 4. raz, Ano Tekavec 5. raz, v drugo ekipo pa Nežo Zajc 4. raz in Tilna Ogrinca 5. raz.

V Beltince, kamor smo krenili ob 6h zjutraj sva krožkarje odpeljala čebelarja našega društva. Ob 9h smo se že prijavili, pozajtrkovali in ob kulturnem programu prekmurske folklore, nestrpno pričakovali razporeditve tekmovalcev po učilnicah. Ob 10h se je pričelo enourno tekmovanje iz čebelarske tematike zajete v okrog 200 vprašanjih. V tem času smo imeli mentorji posvet z vodstvom ČZS. Predstavljeno je bilo Mednarodno tekmovanje mladih čebelarjev naslednje leto v Ivančni Gorici, priznanju zlati krožkar, oddaji poročil o realizaciji učnega načrta čebelarskega krožka ter možnosti izbirnega predmeta »čebelarstvo«, ki ga je uvedlo že deset šol.

Po tekmovanju so nas domači čebelarji vodili po znamenitostih Beltincev, gradu, čebelarskem domu, ogledali smo si demonstracije lovcev s psi in starodobnih vojaških vozilih. Po ogledu smo se vrnili v šolo na kosilo.

Pričakovanje rezultatov je bilo napeto. Naši tekmovalci so si čas krajšali na stadionu. Ob 14 uri smo se zbrali tekmovalci in mentorji ter nestrpno pričakovali razglasitev. Skupaj je bilo prijavljenih 254 ekip od tega 147 z nižjo stopnjo.

Najprej so bili objavljeni rezultati za nižjo stopnjo:

ZLATO priznanje je prejelo 8 ekip, ki so vse dosegle 29 točk. Med njimi sta bili tudi naša krožkarja LANA PLUT IN ANA TEKAVEC.

SREBRNO priznanje je prejelo  45 ekip s točkami od 26 do 28. Med njimi sta bila tudi naša NEŽA ZAJC IN TILEN OGRINC s 27 točkami.

Bronasto priznanje je prejelo 51 ekip, preostali so prejeli priznanje za sodelovanje.

Glede na to, da smo bili prvič na takšnem tekmovanju smo bili izredno zadovoljni in ponosni na ta uspeh. Krožkarji pa so dobili potrditev, da so se na čebelarskem krožku, ki ga z veseljem obiskujejo, veliko naučili.

Odločeni smo, da se tudi drugo leto udeležimo tekmovanja, ki bo v Zagorju.

Meni pa je bila največja nagrada in veselje prisrčno pismo, ki so mi ga napisali krožkarji še pred razglasitvijo rezultatov.

Marjan Volaj

Letno srečanje slovenskih čebelarjev

Ravne na Koroškem, 18. 5. 2019 smo se slovenski čebelarji zbrali na osrednji letni slovesnosti – 17. tradicionalnem čebelarskem prazniku, s katerim smo obeležili drugi svetovni dan čebel. Prireditev z bogatim kulturnim programom, ki se je je udeležila ministrica dr. Aleksandra Pivec, je potekala pod častnim pokroviteljstvom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Slovesnosti so se udeležili mag. Dejan Židan, predsednik DZ RS, dr. Peter Kozmus, podpredsednik Apimondie, Boštjan Noč, predsednik ČZS, poslanci in župani iz več občin. Na dogodku sta bili tudi delegaciji iz Ljudske republike Bangladeš ter Republike Avstrije.

Vabilu koroških čebelarjev smo se odzvali tudi dolenjski čebelarji in organizirali  skupen prevoz na prireditev. Združili smo se čebelarji iz Čebelarskega društva Grosuplje, ČD Krka in Zagradec, ČD Stična in ČD Trebnje. Skupaj se nas je zbralo preko 40 in smo napolnili avtobus, najmlajši med nami je bil 3 mesečni sinček našega čebelarja. Odpravili smo se v svečanih oblekah, oboroženi z društvenimi praporji in obilico dobre volje. Krenili smo v zgodnjih jutranjih urah, saj je bil zbor praporščakov predviden že ob 10h. Med potjo smo se spoznavali in izmenjavali svoje izkušnje. Pozdravni govor in zadovoljstvo nad skupno organizacijo smo izrazili predstavniki vseh štirih društev. Prispeli smo pravočasno, da smo si na poti do prireditvenega šotora lahko še na hitro ogledali lično obložene stojnice.

Uradna prireditev se je pričela s slavnostnim prihodom preko 100 praporščakov na prireditveni prostor.

Pozdravne govore je imelo več častnih gostov in gostiteljev, najodmevnejša pa sta bila nagovora  ministrice in predsednika ČZS.

Ministrica dr. Aleksandra Pivec je izpostavila, kako pomembne so čebele za preživetje, za cel svet. »Tukaj ste danes zbrani ravno tisti, ki najbolje od vseh veste, da brez čebel ne bo življenja, skupaj z vami poskušam odgovoriti, kako naj to sporočilo prenesemo tudi drugim, tistim, ki imajo možnost vplivati na to, da zaščitijo čebele; tistim, ki lahko s svojimi dejanji pripomorejo, da bo čebela preživela, tistim, ki lahko s svojimi političnimi odločitvami pomagajo rešiti pred izumrtjem teh pomembnih bitij; tistim, ki lahko s svojimi spremenjenimi navadami in obnašanjem rešijo svet.« Eno rešitev, kako naj to dosežemo je Slovenija svetu že ponudila. »To je razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Pred nami je zato polno izzivov, s katerimi se bomo morali spopasti; in če poslušamo zadnja poročila Združenih narodov o grozečem scenariju, ki ga povzročamo ljudje z onesnaževanjem, časa nimamo veliko.«

Predsednik čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč pa je spomnil na veličasten in nepozaben dosežek slovenskih čebelarjev, da smo pred celim svetom dosegli priznanje za svetovni dan čebel. Še vedno se v celoti ne zavedamo pomena, ki smo ga s tem dosegli. Slovenija je svetovno prepoznavna ne samo kot zelena neokrnjena dežela ampak tudi kot dežela pridnih in zavzetih čebelarjev.  Poudaril je pomen vseh opraševalcev še posebej čebel za ohranjanje biološke raznovrstnosti. Poseben pomen je dan ustanovljeni Slovenski akademiji za čebelarstvo, naporom za prepoved uporabe strupenih in rakotvornih škropiv v kmetijstvu in ob transportnih poteh, saj so čebele ene prvih, ki pokažejo, če je v naravi kaj narobe.  Poudaril je o tem, da so v kmetijstvu deležni državne podpore rejci živine, perjadi in drugi, čebelarstvo pa minimalno, čeprav vemo, da je eno tretjino hrane odvisno od čebel ali vsaka tretja žlica. V Sloveniji naj bi opraševalci doprinesli vrednost velikosti 20 milijonov evrov. V tujini države obračunavajo za opraševanje tudi 100 do 150 eur po panju, v Sloveniji pa je okrog 200 tisoč čebeljih družin.

Posebej zanimivo za naše okolje je bilo sporočilo predsednika, da se v Višnji gori gradi Hiša kranjske čebele, simbol Slovenije, ki mora postati projekt nacionalnega pomena, protokolarni center in da ČZS pripravlja zakon o tem projektu.

Na koncu je podaril, da bi namesto praznovanja morali zaradi izredno slabih vremenskih razmer žalovati, ko so cel mesec čebele brez naravne hrane. A slovenski čebelarji svojih prijateljic ne bomo pozabili in bomo tudi te težave zmogli prebroditi.

Organizatorji – Čebelarska zveza Koroške v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije ter Zavodom za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koroškem (ZKŠTM) so poleg uradnega slavnostnega dela pripravili tudi bogat kulturni program, ki je med drugim obsegal grajsko tržnico, različne igre, predstavljena je bila lokalna čebelarska, kmečka in rokodelska obrt, udeleženci so se lahko posladkali ob medenem kotličku, si ogledali razstavo panjskih končnic koroških šolarjev ter razstavo čipk Društva klekljaric Koroške. Na prireditvi so sodelovali tudi različni glasbeni izvajalci, folklorne skupine, na koncu prireditve pa je potekala predaja prehodne zastave 17. čebelarskega praznika predsedniku ČD Dolenjske Toplice, kjer se bodo čebelarji iz vse Slovenije zbrali prihodnje leto.

Na povratku smo se dobre volje in zadovoljni dogovorili, da bomo skupaj organizirali še kakšno druženje ob tovrstnih prireditvah ali izletih.

Običajni čebelarski pozdrav bi letos iz »naj medi« lahko zamenjali z »naj preživi«!

Marjan Volaj

Predsednik ČD Krka in Zagradec