Po podatkih analize porabe medu pri slovenskem potrošniku, ugotavljamo, da je poraba medu iz leta 2011, ko smo prvič analizirali trg in je znašala 1,47 kg medu/ prebivalca, narasla na dobra 2 kg v letih 2016/2017. Povpraševanje po slovenskem medu je tako v zadnjih letih, ko se čebelarji res ne moremo pohvaliti z letino, preseglo ponudbo medu slovenskega porekla. Na trgovskih policah tako med slovenskega porekla težko najdemo, v kolikor pa ga, le ta dosega bistveno višjo ceno, kot je cena pri čebelarjih na domu. Zanimivo pa višjo ceno v povprečju dosega celo uvožen med.
Povprečno cena medu slovenskega porekla v trgovskih centrih večjih trgovcev znaša 17,79 EUR/kg, kar je za kar 85 % več, kot povprečno za med znaša cena pri čebelarjih na domu, ki svoj med prodajajo po povprečni ceni 9,73 EUR/kg. Uvožen med na naših trgovskih policah pa dosega povprečno ceno 12,57 EUR/kg kar pomeni 11,30 EUR za 900 g.
Analiza ankete, ki jo vsako leto opravimo na Čebelarski zvezi Slovenije v okviru promocijsko izobraževalne akcije ob medenem zajtrku, kaže na to, da več kot 82 % potrošnikov med kupuje pri čebelarjih na domu ali na tržnici, 3 % v specializiranih prodajalnah in le okrog 8% pri veletrgovcih. Kupce smo vprašali tudi kaj je glavni razlog za nakup medu. Pričakovano je na prvem mestu najpomembnejši razlog za nakup medu zaupanje v kakovost, ki pomeni razlog za nakup za kar 60% vprašanih in poznavanje čebelarja, ki je razlog za nakup za 45% vprašanih, medtem, ko je najnižja cena razlog za nakup pri manj kot 2% vprašanih.
Želimo si, da bi slovenski čebelarji za kakovosten slovenski med dobili plačilo, ki si ga tak med zasluži in si tako zagotovili ekonomičnost ter možnosti za vlaganje v nadaljnji razvoj čebelarstva. Na slovenskih policah se letno znajde dobrih 1000 ton uvoženega medu, ki pa se povprečno prodaja po višji ceni, kot je povprečna cena medu pri slovenskih čebelarjih. Tako kot velja za ostale kmetijske pridelke, ki praviloma pri kmetu na domu dosegajo višjo ceno od cen pri veletrgovcih, si tudi naš med zasluži ceno, ki nam bo omogočala razvoj tudi ob slabših letinah.
Slovenski potrošnik si želi kakovostnega medu in je zanj pripravljen plačati več. Glede na dejstvo, da je povpraševanje po kakovostnem medu slovenskega porekla večje od ponudbe, je vključevanje v sheme kakovosti zagotovo priložnost čebelarjev za prodajo po ceni, kakršno si naš med zagotovo zasluži. Kakovostne sheme namreč slovenskemu potrošniku zagotavljajo tisto, kar išče:
– zagotovljeno kakovost,
– znano poreklo,
– sledljivost.
Glede na to, da se izvaja promocija shem kakovosti med širšo javnostjo, pa prodaja medu vključenega v sheme pomeni tudi večjo prepoznavnost in potrditev kakovosti pri našem kupcu. Na nas čebelarjih pa je, ali bomo to priložnost izkoristili.
O cenah na trgu je na svoji zadnji seji razpravljala tudi Komisija za ekonomiko pri ČZS in Upravni odbor ČZS, ki je sprejel sledeči sklep:
Tanja Magdič, svetovalka za ekonomiko pri JSSČ