Vseslovenski sejem

V soboto 21. aprila je naše čebelarsko društvo sodelovalo na Vseslovenskem sejmu.
Predstavili smo dejavnost čebelarskega društva. Največ zanimanja je bilo okrog vsebin in aktivnosti našega čebelarskega krožka pri podružnični šoli na Krki. Razstavljene smo imeli izdelke, ki so jih naši krožkarji naredili na čebelarskih delavnicah. Posebno pozornost so požele poslikane panjske končnice, ki so jih šolarji naredili v sklopu akcije ČZS “Polepšajmo čebelam domovanje in spoznajmo čebelarje”.
Kar nekaj obiskovalcev se je z zanimanjem ustavilo ob naši stojnici, med njimi tudi več županov Ivančne Gorice, Grosuplja in Trebnjega ter predsednik stranke SDS, ki je v spomin  prejel eno panjsko končnico.
V prilogi so posnetki s prireditve.
Marjan Volaj

Jurčičev pohod

Danes smo bili na Jurčičevem pohodu. Prilagam nekaj posnetkov z našega štanta. Imamo že tudi nov transparent.

Hvala Skoku za prodajni asortiman medu in prostovoljne pokušine medice z žajbljem, Podržaju za osnutek transparenta, Markoviču za lepo poslikan opazovalni panj in hotel za žuželke, Kambiču, Kralju in Kovačiču za vodenje štanta in seveda meni za organizacijo!
Naj medi!!!

Marjan Volaj

V medu je več kot tisoč različnih sestavin, v belem sladkorju, pa je le saharoza

prim. Peter Kapš, dr. med.
Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov. Surovi oz. rjavi sladkor, ki je vmesni produkt ekstrakcije saharoze iz sladkornega trsa, vsebuje do 99,5 % saharoze v suhi snovi. Rafinirani oz. beli sladkor vsebuje več kot 99,5 % saharoze v suhi snovi.
Med je gosto tekoče ali kristalizirano živilo, ki so ga proizvedle čebele. Nastane iz cvetličnega nektarja ali drugih izločkov živih rastlinskih delov ali pa iz različnih vrst mane, to je izločkov žuželk, ki so na živih delih rastlin. Osnovno snov prinašajo čebele v panj, ga obdelajo, mu dodajo izločke svojih žlez, ga zgostijo in nato shranjujejo v pokritih celicah satja.
Razlika med belim (kristalnim) sladkorjem in medom je več kot očitna. V belem sladkorju je le disaharid saharoza, ki se razkroji v dva monosaharida, glukozo in fruktozo, pa nič drugega. V medu so tudi sladkorji, vendar v njem najdemo še več kot tisoč snovi, torej skoraj vse, kar vsebuje in potrebuje človeško telo, zato ima med posebne lastnosti, ne le sladkost. Glavne sestavine medu so: sladkorji, encimi, mineralne snovi, hormoni, protibakterijske snovi, kisline, dišavne snovi, vitamini, aminske kisline, flavonoidi in morebiti še kaj, pa še ni raziskano.
Tisočletja je bil med edino sladilo. V tretjem stoletju našega štetja so se Indijci naučili zgoščati sok sladkornega trsa in tako je med dobil tekmeca v sladkorju. Kot sladilo je med skoraj izgubil svojo vlogo in jo prepustil sladkorju. Vendar so raziskovalci pozneje spoznali, da sladkor poleg trsnega oziroma pesnega sladkorja ne vsebuje nič. V medu pa je delež trsnega ali pesnega sladkorja majhen, ker sta v njem glavna grozdni in sadni sladkor. Poleg sladkorjev pa so v medu našli še veliko drugih (več kot tisoč), za človeka zelo koristnih sestavin.
Med vsebuje predvsem enostavne sladkorje (monosaharide), zlasti fruktozo in glukozo, pa tudi disaharide, kot sta trsni in pesni sladkor (saharoza) in le v majhnih količinah polisaharide. V medu je običajno največ (33 do 42 %) fruktoze, nekaj manj (27 do 36 %) glukoze, malo (1 do 4 %) saharoze. Razmerje teh sladkorjev je v medu zelo različno, odvisno od sorte medu in učinkovitosti encimov (invertaze, saharaze), ki pridejo v med delno z medičino, v glavnem pa iz čebeljih žlez.
Čebela v mednem želodčku prinese v panj približno 50 mg nektarja ali mane. Nato čebela s posebnimi gibi iztisne nektar ali mano iz mednega želodčka na konec svojega rilčka, s čimer zmanjša vsebnost vode v nabranem sladkem soku. Rečemo lahko, da čebele nabrani nektar ali mano v panju obdelajo, čemur dodajo izločke nekaterih svojih žlez in med zgostijo. Čebele skladiščijo med v celicah satja, ki jih zaprejo z voščenimi pokrovčki, s čimer preprečijo, da bi med vezal vodo iz zraka. Potem sledi proces zorenja, v katerem se vsebnost vode še zmanjša, zaradi delovanja encimov pa se spremeni tudi sestava različnih vrst sladkorja.
V medu je več fruktoze kot glukoze. Tudi v nektarju so količine sladkorjev različne. Fruktoza težje kristalizira, kot glukoza. V kristaliziranem medu so kristali glukoze obdani s tekočo fruktozo. Le ta je slajša od glukoze.
Čebelji pridelki so živila, prehranska dopolnila in naravna zdravila. Zaradi zelo bogate sestave čebeljih proizvodov, pa včasih lahko z njimi tudi preprečimo nastanek bolezni. Čebelji pridelki (med, cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek, čebelji strup) vplivajo na zdravje na številne načine. Predvsem delujejo ugodno na človeško telo, zlasti pozitivno na dvig imunosti in zdravja nasploh. S čebeljimi pridelki ne zdravimo osnovne bolezni, ampak z njimi pomagamo pri zdravljenju.
Zavedati se moramo, da pri sladkanju tekočin (čaja, kave …) z belim (kristalnim) sladkorjem, dobimo le občutek sladkosti, ugodja, medtem ko z uporabo medu dobimo tudi druge vrste sladkorjev, zlasti sadnega (fruktoze), poleg tega pa še vrsto drugih, za telo zelo koristnih snovi.

Občni zbor čebelarskega društva

Člani čebelarskega društva smo se tudi letos zbrali na občnem zboru v nedeljo 14.1.2018.

Članstvu in gostom smo predstavili dosežke v lanskem letu in naše načrte za letošnje.

Lahko smo ponosni na doseženo, saj smo v letu 2017 organizirali 110 letnico delovanja našega društva in napolnili dvorano družbenega centra na Krki. Sama prireditev je bila neobičajna, obarvana humorno z lastno predstavitvijo ustanovnega zbora čebelarjev, ki so jo odigrali krški kulturniki in skečem o dogodkih na čebelarskem krožku, ki so ga odigrali sami krožkarji podružnične šole na Krki. Izdali smo zgibanko  in 1. Jubilejni časnik s predstavitvijo  delovanja društva ter postavili svojo internetno stran.

Nadaljevali smo že v 4. leto delovanja čebelarskega krožka. Učni čebelnjak in medoviti vrt pa nista služila le krožkarjem, obiskalo in ogledalo si ju je vrsta obiskovalcev od šolarjev, njihovih staršev, učiteljev in vrsta posameznikov. Sodelovali smo v celi vrsti dogodkov lokalnega in državnega pomena od medenega zajtrka, dneva odprtih vrat, sprejema pri predsedniku države ter dogodkih organiziranih s strani čebelarskih organizacij, društev, občine in drugih. Za delovanje in prispevke društvu in okolju smo podelili vrsto priznanj članom in zunanjim podpornikom. Da je naše delovanje v okolju lepo sprejeto kaže tudi to, da smo na občnem zboru sprejeli tudi sedem novih članov, med njimi tudi 13 letnega krožkarja, ki čebelarski krožek obiskuje že od prvega dne.

To tudi dokazuje, da je naše delovanje prioritetno usmerjeno v promoviranje čebelarstva in vzgojo mladih za odgovoren odnos do okolja. Zato bomo tudi v bodoče zagotavljali delovanje čebelarskega krožka, učnega čebelnjaka in medovitega vrta.

Poleg vseh običajnih načrtovanih nalog pa nam je prioritetna naloga v letošnjem letu sodelovanje pri projektu postavitve obeležja kra

njski sivki pod vodstvom Občine Ivančna Gorica in ČZS , ki bo 18. maja v Višnji gori ter sodelovanje pri organizaciji 1. svetovnega dneva čebel, ki so ga na pobudo slovenskih čebelarjev sprejele vse dežele sveta.

Marjan Volaj

 

Prostore Občine Ivančna Gorica krasi praznična smrekica medenih okraskov

V letu 2018 bo Občina Ivančna Gorica veliko aktivnosti posvetila tudi praznovanju prvega Svetovnega dneva čebel, ki ga bo na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in Republike Slovenije razglasila Organizacija združenih narodov. V sklopu praznovanja, 20. maja 2018, bo v Višnji Gori postavljeno obeležje kranjski čebeli.

DSC_6934[1]

Pomembnega dogodka se zavedajo tudi naši čebelarji, ki so v teh dneh v prostorih Občine Ivančna Gorica, postavili praznično smrekico. Z medenimi okraski sta jo okrasila člana Čebelarskega društva Krka in Zagradec, Marjan Volaj in Stanislav Kovačič. Za to prijazno gesto se čebelarjema najlepše zahvaljuje tudi župan Dušan Strnad.

http://www.ivancna-gorica.si/aktualno/?id=6090

Medeni zajtrk na Krki

Tudi letos smo člani ČD Krka in Zagradec sodelovali že pri 11. Tradicionalnem slovenskem zajtrku. Naši člani so obiskali cicibane v vrtcih in šolarje na Muljavi, Krki in Zagradcu, kjer so trenutno tudi ambruški šolarji.

Kot vsako leto so nas povsod sprejeli z velikim pričakovanjem.

Prikazali smo jim delček iz življenja čebel, njihovo pomembnost ter opisali posebnost naše kranjske sivke.

Bil je čudovit dan. Rajali smo ob posnetkih »Kranjske sivke« s Čuki, se sladkali, da se je med cedil okoli ust.

Naši malčki in šolarji so nas zasuli z vprašanji. Presenečeni smo ugotavljali, da že dobro poznajo skrivnosti čebeljega življenja in zdrave prehrane.

Ne smemo pa pozabiti, da so k temu bistveno pripomogli tudi vzgojitelji in učitelji v vrtcih in šolah. Ustvarili so čudovito vzdušje, ko so nas pričakali v čebeljih kostumih in okrašenih prostorih polnih risbic, čebeljih motivov in posnetkov zdrave prehrane. Res poučen in hkrati zabaven dan za vse, ki smo sodelovali.

Posnetki so iz krške šole in vrtca, kjer smo vsi skupaj ob 10 uri tudi zapeli Slakovega Čebelarja.

Lep pozdrav

Marjan Volaj

20171117_091809 20171117_094138 20171117_094142 20171117_094153 20171117_104258

Čebelarski krožek 2017/2018

V ponedeljek 2. oktobra smo se dobili na prvem čebelarskem krožku v novem šolskem letu 2017/2018.
Včlanilo se je 28 krožkarjev! Skoraj 1/3 od vseh 96 šolarjev na podružnični šoli na Krki. Od tega je novih 9 članov. Nekateri pa krožek obiskujejo že 4. leto od vsega začetka delovanja krožka.
Najprej smo se predstavili in spoznali z novimi krožkarji, ki so večinoma prvošolci razen treh, ki so iz 2. in 4. razreda. Prvošolci so ponosno povedali, da nas že poznajo iz vrtca iz medenega zajtrka.
Na poti do učnega čebelnjaka smo spoznavali koristnost čebele in njene proizvode. Z njenim najslajšim smo se tudi posladkali. Tako je bil začetek čebelarskega krožka prav meden in kar prehitro je minil.
Že nestrpno pričakujemo nadaljevanje naslednji ponedeljek, ko bomo spoznavali domovanje čebele v našem učnem čebelnjaku v naslednjem pa že delavnico vlivanja obeskov iz voska.
Marjan Volaj

Jesenska delovna akcija

V četrtek 5. oktobra smo se pod vodstvom Janje iz vrtnarije Rojc zbrali Markovič Tonček, Nace Kralj,Tomaž Podržaj, Zaletelj Frenk in Marjan Volaj na delovni akciji ureditve medovitega vrta.
Potrebno je bilo okopati vrt, opleti plevel, očistiti enoletnice in obrezati trajnice.
Ostale so še cvetoče trajnice na katerih so čebele še veselo nabirale nektar in cvetni prah.
Tonček pa je pokosil travnik pred čebelnjakom. Tako je medoviti vrt pripravljen za zimovanje in bo na pomlad cvetoč pričakal naše pridne krožkarje.
Marjan Volaj

Promocijska publikacija slovenskega čebelarskega turizma

Priložena je promocijska publikacija, v kateri se predstavlja Slovenijo kot zanimivo čebelarsko turistično destinacijo.

V njej se najde tudi čebelnjak Čebelarskega društva Krka.

Publikacija je nastala v sodelovanju med Slovensko turistično organizacijo, ČZS, Aritursom, sekcijo za apiturizem, čebelarji,…  in je v prvi vrsti namenjena promociji Slovenije na apimondiji v Turčiji.

Rezultat dela si lahko ogledate v prilogi.

Download (PDF, 5.34MB)

Proslava ob 110 letnici društva

Čebelarsko društvo Krka in Zagradec je v Družbenem centru na Krki v petek, 2. junija 2017, praznovalo visok jubilej, 110 let delovanja. Zapisi pravijo, da je ustanovitev društva opisana v junijski izdaji Slovenskega čebelarja daljnega leta 1907, ko je bila v rubriki »Vesti iz podružnic« objavljena novica o ustanovnem čebelarskem shodu na Krki, kjer je pisalo: »Na Binkoštno nedeljo 10. maja 1907 popoldne je bil v gostoljubnih prostorih gosp. Magovca ustanovni čebelarski shod na Krki. Ob ustanovitvi se je v čebelarsko podružnico včlanilo 19 članov, ki so plačali po dve kroni avstrijske veljave članarine.«

Slavnostna obletnica društva se je začela z mimohodom praporščakov ob zvokih Krških rogistov, čebelarsko himno v izvedbi Mešanega pevskega zbora Zagradec in gledališko igro – prikaz ustanovitve čebelarskega društva v prostorih Magovčeve hiše, ki so jo zaigrali člani domače gledališke skupine Kulturnega društva Krka.

Predsednik čebelarjev Krka in Zagradec Marjan Volaj
, je v svojem nagovoru osvetlil zgodovino slovenskega čebelarstva in se sprehodil skozi 110 let delovanja njihovega društva. Društvo deluje na območju Muljave, Krke, Zagradca do Ambrusa. V društvu je včlanjenih 55 čebelarjev, najmlajši jih šteje 16, najstarejši 92, povprečna starost je 57 let. Lani so skupaj imeli več kot 1000 čebeljih družin. V vsem obdobju delovanja čebelarji na območju Suhe krajine skrbijo za ohranitev čebeljih družin, pridelovanje čebeljih proizvodov, opraševanje kultur, vzgojo mladih čebelarjev ter s tem tudi ohranjanje okolja. Izpostavil je tudi siceršnje pestro društveno življenje, skupaj s krškimi društvi in Občino je društvo pred leti odkupilo objekt t. i. Čukovino, kjer je danes skupni center krških društev. Na bližnji lokaciji imajo postavljen svoj učni čebelnjak, povezani pa so tudi tamkajšnjo podružnično šolo, kjer so ustanovili čebelarski krožek, ki ga obiskuje 28 mladih krožkarjev od 1. do 5. razreda, željnih spoznavanja narave in življenja čebel. Velika pridobitev ob učnem čebelnjaku je tudi medoviti vrt, kjer imajo posajenih več kot sto medovitih sadik, med katerimi je tudi županova lipa, ki jo je posadil župan Dušan Strnad v sklopu projekta »Sadimo medovite rastline«.

»Dobrodošli v Občini Ivančna Gorica, kjer domuje kranjska čebela«, je zbrane čebelarje in številne goste pozdravil ivanški župan Dušan Strnad. Povedal je, da je bilo nedavno v Višnji Gori postavljeno tudi spominsko obeležje kranjski čebeli, ki ima dom v okolici Višnje Gore, natančneje v bližnjem Gradu Podsmreka. 110 letnica ČD Krka in Zagradec je častitljiva obletnica društva, zato se je prizadevnim čebelarjem zahvalil za ves trud ter društvu podelil spominski kovanec v podobi občinske blagovne znamke Prijetno domače. Zbrane sta nagovorila še ravnatelj Osnovne šole Stična Marjan Potokar in podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Anton Tomec, ki je še posebej izpostavil pomen čebele na slovenskem. Spomnil se je na številne lokalne čebelarje, ki hvalijo slovensko kranjsko čebelo. Prav v Višnji Gori je bilo leta 1873 ustanovljeno prvo vseslovensko čebelarsko društvo, ki ga je vodil baron Rothschütz, tu pa je izšel tudi prvi čebelarski časopis »Kranjska čebela«. Ob zaključku je društvu izrekel čestitke za dolgoletno uspešno delo, čebelarjem pa dodal, da so čebele tiste, ki nam bodo narekovale kako naj delamo v bodoče.

Upravni odbor društva je že na občnem zboru podelil 28 čebelarjem odlikovanja Antona Janše III. in II. stopnje, Značke zvestobe za dolgoletno delo v društvu, listino čebelarskega veterana in priznanja Regijske čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja. Za pomoč pri razvoju društva pa so se na petkovi slovesnosti še posebej zahvalili Občini Ivančna Gorica, Komunalnim gradnjam Grosuplje, Osnovni šoli Stična ter učiteljici in somentorici čebelarskega krožka na PŠ Krka Mateji Jere Grmek.

Bogat kulturni program so z nastopi obogatili Mešani pevski zbor Krka, že omenjeni Mešani pevski zbor Zagradec, Krški rogisti, Kulturno društvo Krka ter učenci čebelarskega krožka PŠ Krka. Ob jubileju so v preddverju družbenega centra pripravili čebelarsko razstavo, izdali pa so tudi 1. jubilejni časnik društva.

Reportaža na televiziji Vaš kanal: http://vaskanal.com/novice/26843-imajo-vec-1000-cebeljih-druzin.html

Članek na strani občine Ivančna Gorica: http://www.ivancna-gorica.si/aktualno/?id=5853

Članek v Slovenskih Novicah: http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-vec-kot-sto-let-tocijo-med
Nekaj utrinkov prireditve si lahko ogledate v galeriji:

« 1 of 5 »