Čebelarsko društvo Krka & Zagradec

Drage čebelarke, dragi čebelarji!

Leta 1879 je doc. za čebelarstvo dr. August Pollman, Kmetijska akademija v Poppelsdorfu, zbral in objavil opise kranjske čebele, ki so jih napisale takratne čebelarske avtoritete, med njimi tudi Emil Rothschütz iz Podsmreke pri Višnji Gori, ki mu je posredoval pisma z opisi in genskim materialom kranjske čebele.

S tem je bila kranjska čebela kot avtohtona populacija (podvrsta) tudi dokončno priznana in je našla svoje mesto v sistematiki medonosnih čebel, kar potrjuje tudi njeno sedanje znanstveno poimenovanje: »Apis mellifera carnica, Pollman 1879«.

Danes slovenski čebelarji čebelarimo le s kranjsko čebelo. Dovolite, da vas ob tej priložnosti povabimo na slovesnost ob obeležitvi tega dogodka.

 Proslava bo potekala v petek, 15. novembra 2019, ob 10.00 v Osnovni šoli Stična

(Cesta občine Hirschaid 1, 1295 Ivančna Gorica).

Uradno vabilo na dogodek še sledi. Ker pa si želimo, da se nas ob tej priložnosti v          Ivančni Gorici zbere čim več, obvestite vaše člane o praznovanju že zdaj.

       Prav tako vas zaradi lažjega načrtovanja prosimo, da nam  do 8. novembra 2019  

       sporočite, koliko članov iz vašega društva in praporščak se bo udeležilo dogodka.

                         Svojo udeležbo potrdite na naslov marjan.volaj@gmail.com.

Zbor praporščakov bo 9.45 pred OŠ Stična.

Naj medi!

Čebelarji ČD Krka in Zagradec ter ČD Stična

20. oktobra sva z Andrejem Kambičem 4 ure reševala družine čebel našega člana Zajca iz Korinja. Hudo je zbolel in je že od maja v kliničnem centru.
Sin Blaž me je obvestil, da že od takrat ni nihče skrbel za 15 družin.

Najprej sva izvlekla preko 70 zelo polnih satov medu, nato jih kapljično zdravila z oksalno kislino ter očistila vse panje.

Upam, da bo Zajcu ta naš prispevek pomagal k hitrejšemu okrevanju.

Marjan Volaj

Zaokroži in doniraj, je prva dobrodelna fundacija za tiste, ki jih običajne oblike pomoči prezrejo. V 10. dobrodelni akciji so se sredstva zbirala za nakup novega čebelnjaka. Vrednostni bon v višini 1.320,03 EUR je predstavnik Fundacije pred dnevi v Ivančni Gorici izročil Čebelarskemu društvu Krka in Zagradec.

Skupaj s čebelarskim društvom, Občino Ivančna Gorica, predsednikom Čebelarske zveze Slovenije, Boštjanom Nočem in ostalimi posamezniki jim bo uspelo, da bodo postavili nov čebelnjak. Postavljen bo v Ambrusu pri Antonu in sedemletni hčerki Vesni, ki sta nepričakovano izgubila preminulo ženo in mati Polono Hrovat. S tem bomo družini pomagali do nove poti.

Predsednik ČD Krka in Zagradec Marjan Volaj ter ostali člani so skozi celo poletje učili Antona Hrovata veščin dobrega in uspešnega čebelarjenja. Dobrodelni projekt je podprl tudi župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad. Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč pa je že spomladi podaril dve čebelji družini, da so lahko pričeli z učenjem.

Skupaj z vami nam je uspelo, da smo z nesebičnostjo in pripravljenostjo pomagali drugim ter omogočili nekaj, kar lahko nekomu pomeni veliko. Hvala vam.

Vir: Občina Ivančna Gorica

Čebelarska zveza Slovenije vsako leto organizira tekmovanje mladih čebelarjev, udeležencev čebelarskih krožkov. Letos so 42. srečanje in tekmovanje organizirali Beltinško Čebelarsko društvo, Osnovna šola in občina Beltinci.

Bilo je še posebej svečano, ker je v tem letu 100-letnica združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Tekmovanje je potekalo v soboto 25. maja 2019 na Osnovni šoli Beltinci.
Letošnjega tekmovanja se je udeležilo več kot 500 tekmovalcev iz vse Slovenije, ki v šolskem letu 2018/2019 obiskujejo čebelarske krožke. Tekmovanje poteka na treh težavnostnih oz. starostnih stopnjah, od 1. in 2. triade osnovnih šol do srednješolcev. Tekmovalci pa lahko glede na rezultat prejmejo zlato, srebrno, bronasto priznanje ali potrdilo o udeležbi.
Tekmovalci morajo pokazati znanje o: biologiji in življenju čebel, čebelarskem orodju, opremi in čebelarjevih opravilih, medovitih rastlinah, pomenu opraševanja, čebeljih pridelkih, zgodovini čebelarstva, analizi mikroskopskih posnetkov, čebeljih boleznih ter zaščitah geografskega poimenovanja medu priznanih na evropskem nivoju, kot so slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, kočevski gozdni med in kraški med z zaščito geografskega porekla.
Namen tekmovanja je primerjanje znanja med učenci na področju čebelarstva, spodbujanje druženja mladih čebelarjev Slovenije, vzgoja ljubezni do čebel, varovanja okolja in spoznavanja medsebojne odvisnosti čebela-narava-človek, popularizacija, širjenje in poglabljanje znanja iz čebelarstva in življenja čebel, odkrivanje in spodbujanje nadarjenih za čebelarstvo ter izbira ekipe za udeležbo na mednarodnem tekmovanju mladih čebelarjev.

Tekmovanja so se prvič udeležili tudi naši krožkarji iz OŠ Stična PŠ Krka in PŠ Zagradec, kjer že peto leto poteka čebelarski krožek. V krožku, ki ga vodi čebelarsko društvo Krka in Zagradec smo se na to tekmovanje poleg rednih krožkov v ponedeljkih, zadnje tri mesece pospešeno pripravljali dvakrat na teden po eno uro.

Za to tekmovanje sem izbral štiri krožkarje, ki so bili najbolje pripravljeni: v prvo ekipo Lano Plut 4. raz, Ano Tekavec 5. raz, v drugo ekipo pa Nežo Zajc 4. raz in Tilna Ogrinca 5. raz.

V Beltince, kamor smo krenili ob 6h zjutraj sva krožkarje odpeljala čebelarja našega društva. Ob 9h smo se že prijavili, pozajtrkovali in ob kulturnem programu prekmurske folklore, nestrpno pričakovali razporeditve tekmovalcev po učilnicah. Ob 10h se je pričelo enourno tekmovanje iz čebelarske tematike zajete v okrog 200 vprašanjih. V tem času smo imeli mentorji posvet z vodstvom ČZS. Predstavljeno je bilo Mednarodno tekmovanje mladih čebelarjev naslednje leto v Ivančni Gorici, priznanju zlati krožkar, oddaji poročil o realizaciji učnega načrta čebelarskega krožka ter možnosti izbirnega predmeta »čebelarstvo«, ki ga je uvedlo že deset šol.

Po tekmovanju so nas domači čebelarji vodili po znamenitostih Beltincev, gradu, čebelarskem domu, ogledali smo si demonstracije lovcev s psi in starodobnih vojaških vozilih. Po ogledu smo se vrnili v šolo na kosilo.

Pričakovanje rezultatov je bilo napeto. Naši tekmovalci so si čas krajšali na stadionu. Ob 14 uri smo se zbrali tekmovalci in mentorji ter nestrpno pričakovali razglasitev. Skupaj je bilo prijavljenih 254 ekip od tega 147 z nižjo stopnjo.

Najprej so bili objavljeni rezultati za nižjo stopnjo:

ZLATO priznanje je prejelo 8 ekip, ki so vse dosegle 29 točk. Med njimi sta bili tudi naša krožkarja LANA PLUT IN ANA TEKAVEC.

SREBRNO priznanje je prejelo  45 ekip s točkami od 26 do 28. Med njimi sta bila tudi naša NEŽA ZAJC IN TILEN OGRINC s 27 točkami.

Bronasto priznanje je prejelo 51 ekip, preostali so prejeli priznanje za sodelovanje.

Glede na to, da smo bili prvič na takšnem tekmovanju smo bili izredno zadovoljni in ponosni na ta uspeh. Krožkarji pa so dobili potrditev, da so se na čebelarskem krožku, ki ga z veseljem obiskujejo, veliko naučili.

Odločeni smo, da se tudi drugo leto udeležimo tekmovanja, ki bo v Zagorju.

Meni pa je bila največja nagrada in veselje prisrčno pismo, ki so mi ga napisali krožkarji še pred razglasitvijo rezultatov.

Marjan Volaj

Letno srečanje slovenskih čebelarjev

Ravne na Koroškem, 18. 5. 2019 smo se slovenski čebelarji zbrali na osrednji letni slovesnosti – 17. tradicionalnem čebelarskem prazniku, s katerim smo obeležili drugi svetovni dan čebel. Prireditev z bogatim kulturnim programom, ki se je je udeležila ministrica dr. Aleksandra Pivec, je potekala pod častnim pokroviteljstvom Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Slovesnosti so se udeležili mag. Dejan Židan, predsednik DZ RS, dr. Peter Kozmus, podpredsednik Apimondie, Boštjan Noč, predsednik ČZS, poslanci in župani iz več občin. Na dogodku sta bili tudi delegaciji iz Ljudske republike Bangladeš ter Republike Avstrije.

Vabilu koroških čebelarjev smo se odzvali tudi dolenjski čebelarji in organizirali  skupen prevoz na prireditev. Združili smo se čebelarji iz Čebelarskega društva Grosuplje, ČD Krka in Zagradec, ČD Stična in ČD Trebnje. Skupaj se nas je zbralo preko 40 in smo napolnili avtobus, najmlajši med nami je bil 3 mesečni sinček našega čebelarja. Odpravili smo se v svečanih oblekah, oboroženi z društvenimi praporji in obilico dobre volje. Krenili smo v zgodnjih jutranjih urah, saj je bil zbor praporščakov predviden že ob 10h. Med potjo smo se spoznavali in izmenjavali svoje izkušnje. Pozdravni govor in zadovoljstvo nad skupno organizacijo smo izrazili predstavniki vseh štirih društev. Prispeli smo pravočasno, da smo si na poti do prireditvenega šotora lahko še na hitro ogledali lično obložene stojnice.

Uradna prireditev se je pričela s slavnostnim prihodom preko 100 praporščakov na prireditveni prostor.

Pozdravne govore je imelo več častnih gostov in gostiteljev, najodmevnejša pa sta bila nagovora  ministrice in predsednika ČZS.

Ministrica dr. Aleksandra Pivec je izpostavila, kako pomembne so čebele za preživetje, za cel svet. »Tukaj ste danes zbrani ravno tisti, ki najbolje od vseh veste, da brez čebel ne bo življenja, skupaj z vami poskušam odgovoriti, kako naj to sporočilo prenesemo tudi drugim, tistim, ki imajo možnost vplivati na to, da zaščitijo čebele; tistim, ki lahko s svojimi dejanji pripomorejo, da bo čebela preživela, tistim, ki lahko s svojimi političnimi odločitvami pomagajo rešiti pred izumrtjem teh pomembnih bitij; tistim, ki lahko s svojimi spremenjenimi navadami in obnašanjem rešijo svet.« Eno rešitev, kako naj to dosežemo je Slovenija svetu že ponudila. »To je razglasitev 20. maja za svetovni dan čebel. Pred nami je zato polno izzivov, s katerimi se bomo morali spopasti; in če poslušamo zadnja poročila Združenih narodov o grozečem scenariju, ki ga povzročamo ljudje z onesnaževanjem, časa nimamo veliko.«

Predsednik čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč pa je spomnil na veličasten in nepozaben dosežek slovenskih čebelarjev, da smo pred celim svetom dosegli priznanje za svetovni dan čebel. Še vedno se v celoti ne zavedamo pomena, ki smo ga s tem dosegli. Slovenija je svetovno prepoznavna ne samo kot zelena neokrnjena dežela ampak tudi kot dežela pridnih in zavzetih čebelarjev.  Poudaril je pomen vseh opraševalcev še posebej čebel za ohranjanje biološke raznovrstnosti. Poseben pomen je dan ustanovljeni Slovenski akademiji za čebelarstvo, naporom za prepoved uporabe strupenih in rakotvornih škropiv v kmetijstvu in ob transportnih poteh, saj so čebele ene prvih, ki pokažejo, če je v naravi kaj narobe.  Poudaril je o tem, da so v kmetijstvu deležni državne podpore rejci živine, perjadi in drugi, čebelarstvo pa minimalno, čeprav vemo, da je eno tretjino hrane odvisno od čebel ali vsaka tretja žlica. V Sloveniji naj bi opraševalci doprinesli vrednost velikosti 20 milijonov evrov. V tujini države obračunavajo za opraševanje tudi 100 do 150 eur po panju, v Sloveniji pa je okrog 200 tisoč čebeljih družin.

Posebej zanimivo za naše okolje je bilo sporočilo predsednika, da se v Višnji gori gradi Hiša kranjske čebele, simbol Slovenije, ki mora postati projekt nacionalnega pomena, protokolarni center in da ČZS pripravlja zakon o tem projektu.

Na koncu je podaril, da bi namesto praznovanja morali zaradi izredno slabih vremenskih razmer žalovati, ko so cel mesec čebele brez naravne hrane. A slovenski čebelarji svojih prijateljic ne bomo pozabili in bomo tudi te težave zmogli prebroditi.

Organizatorji – Čebelarska zveza Koroške v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije ter Zavodom za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koroškem (ZKŠTM) so poleg uradnega slavnostnega dela pripravili tudi bogat kulturni program, ki je med drugim obsegal grajsko tržnico, različne igre, predstavljena je bila lokalna čebelarska, kmečka in rokodelska obrt, udeleženci so se lahko posladkali ob medenem kotličku, si ogledali razstavo panjskih končnic koroških šolarjev ter razstavo čipk Društva klekljaric Koroške. Na prireditvi so sodelovali tudi različni glasbeni izvajalci, folklorne skupine, na koncu prireditve pa je potekala predaja prehodne zastave 17. čebelarskega praznika predsedniku ČD Dolenjske Toplice, kjer se bodo čebelarji iz vse Slovenije zbrali prihodnje leto.

Na povratku smo se dobre volje in zadovoljni dogovorili, da bomo skupaj organizirali še kakšno druženje ob tovrstnih prireditvah ali izletih.

Običajni čebelarski pozdrav bi letos iz »naj medi« lahko zamenjali z »naj preživi«!

Marjan Volaj

Predsednik ČD Krka in Zagradec

Tematska čebelarska tržnica

Na pobudo ČD Stična je bila 23.3.2019 prvič organizirana »Tematska čebelarska tržnica« v Ivančni Gorici. Prireditev je v sodelovanju Občine potekala na Sokolski ulici. Sodelovalo je tudi naše društvo.

Poleg običajnih prodajalcev na sobotnih tržnicah smo čebelarji pripravili predstavitev društev, svojih izdelkov in delovanje krožkov. Mi smo pripravili in opremili 3 stojnice ter delovno mizo za čebelarsko delavnico. Že večer pred prireditvijo smo Skok, Kambič in jaz izbrali in pripravili razstavne eksponate. Zjutraj smo se Kambič, Brodnik in jaz zbrali že ob 7h in napolnili Brodnikov kombi.

Pred že pripravljenimi stojnicami sta nas pričakala še Kovačič in Kralj. Skupaj smo opremili dve stojnici.

Na 1. stojnici smo predstavili društvo z našim transparentom, priznanji, slikami čebel, čebelarskimi knjigami, promocijskim materialom, panji, satovjem, čebelarskim orodjem ter medom.

Na 2. stojnici smo predstavili krožek s krožkarji in izdelki naših krožkarjev, panjskimi končnicami, voščenimi obeski, miniaturkami, didaktičnimi satnicami ter drugimi izdelki. Stojnico so predstavljali krožkarji iz PŠ Krka in PŠ Zagradec Tilen, Manca, Ana in Lana ter mentorica učiteljica Mateja.  Lana in Ana sta imeli za TV Vaš kanal tudi intervju o delovanju črbrlarskega krožka.

Na 3. stojnici se je predstavil naš član Zaletelj, kjer sta z ženo prodajala svoje medene proizvode.

Krožkarji so s pomočjo mentorice Mateje vodile tudi delavnico za najmlajše obiskovalce sejma. Malčki so barvali pobarvanke v obliki čebelice in jih ponosno odnesli domov. Delovna miza ves čas sejma ni samevala.

Skupaj s čebelarji ČD Stična smo okrasili z nekaj eksponati tudi oder.

Na odru je potekal tudi kulturni program, kjer so poleg drugih šolarjev in otrok iz Stične in Višnje gore nastopili tudi naši krožkarji z igrico Medvedek PU in čebele ter deklamacijo pesmi Ciciban Cicifuj. Nastopili so tudi otroci našega vrtca na Krki.

Sokolska ulica je bila od 8 pa do 12 ure, ko je bila tržnica odprta, nabito polna.

Obiskovalce in čebelarje so nagovorili župan občine g. Dušan Strnad, predsednik ČZS Boštjan Noč, predsednik ČD Stična Janežič in jaz. Predstavil sem naše društvo in predlagal, da postane čebelarska tržnica tradicionalni dogodek, ki bi ga izvedli vsako leto.

Marjan Volaj

Obisk Celjskega sejma

Pobudo o obisku Celjskega sejma sta nam čebelarjem posredovali učiteljici Ana in Mateja iz OŠ Stična. Obe sta somentorici čebelarskih krožkov, ki potekajo na PŠ Krka, Zagradec in Višnja gora. Cilj je bil, da krožkarji spoznajo vso širino čebelarske dejavnosti in občutijo sejemski utrip, ki spremlja čebelarsko zgodbo. Idejo smo z veseljem podprli čebelarji obeh čebelarskih društev ČD Stična ter ČD Krka in Zagradec. Druženje krožkarjev, čebelarjev in mentorjev še bolj poglablja naše delovanje. V soboto 16.marca se nas je zbralo za poln velik avtobus, priključilo se nam je tudi nekaj staršev. Niko nas je pobiral od Zagradca, Krke, Muljave, Ivančne Gorice do Višnje gore ter nas varno pripeljal do sejmišča v Celju, kjer je potekal največji strokovni čebelarski dogodek v Evropi. Namenili smo se obiskati čebelarski sejem ApiSlovenija in Altermed. Pomlad je za čebele ključnega pomena in čebele so ključnega pomena za človeka. Zato čebelam v pomladi pripada sejem ApiSlovenija. Sejem tradicionalno poteka že več kot 40 let. Sejem Altermed pa predstavlja največjo ponudbo naravnih rešitev za zdravo življenje na enem mestu. Vstopnice za sejem smo krožkarji in mentorji prejeli brezplačno, kar nam je omogočila Čebelarska zveza Slovenije. Najprej smo se skupaj namenili na stojnico Občine Ivančna Gorica. Tu je bila predstavljena Občina in njeni prispevki za vzpodbujanje čebelarstva za katere je že drugič prejela od ČZS priznanje »Čebelam prijazna občina«. Na stojnici nas je sprejela Sara in smo se zadržali kar nekaj časa ter naredili skupinski posnetek. Po sejmišču sta krožkarje iz PŠ Višnja gora popeljala Ana in mentor Kristjan, krožkarje iz PŠ Krka in PŠ Zagradec pa Mateja in jaz. Najprej smo obiskali stojnico ČZS, kjer je bilo na razstavnih panojih veliko zanimivosti iz čebeljega sveta. Ogledali smo si razstavljen nakladni panj in se posladkali z medenjaki. Nadaljevali smo po stojnicah različnih razstavljalcev opreme, pripomočkov in materialov za čebelarjenje, medu in izdelkov iz meda. Fantje so bili najbolj navdušeni nad opremo kot so točila na el pogon, stojala za obračanje naklad, obračalnika satja ter stroja za vrtanje in žičenje okvirčkov. Dekleta pa so najbolj zanimale čudovito pisane čebelarske zaščitne obleke vseh barv in vzorcev. Pritegnila jih je tudi stojnica, kjer so prodajali mini sesalne nastavke za izčrpanje strupa po piku čebele. Kar nekaj krožkarjev je zanje namenilo denar, ki bi drugače končal na stojnicah z medenimi dobrotami. Ustavili smo se še ob stojnici z apiterapijo in izvedeli, da je to zdravilna metoda (api – čebela, terapija-zdravljenje) za bolezni dihal, ko vdihavaš hlape čebel direktno iz panja. Na eni od stojnic smo uganjevali vrsto medu glede na barvo od najsvetlejše akacije do najtemnejšega gozdnega medu. Uživanje čebeljih pridelkov nam krepi zdravje, ljudje so tisočletja živeli z medom in zelišči. Vse, kar dajejo čebele je hranljivo in zdravilno, brez dodatne obdelave.

Ko smo si ogledali večino čebelarskega dela smo se odpravili v del sejmišča prirejenega za delavnice za krožkarje čebelarskih krožkov. Razdeljeni so bili v več skupin. Sprejele so jih prijazne gospe in jih vodile na ustvarjalnih delavnicah, kjer so krožkarji izdelovali lepljenke z čebelarskimi motivi iz semen sončnic, buč in riža ter hranilnike v obliki čebelic. Bilo je prav zabavno, zato smo sklenili, da bomo podobne delavnice izvedli tudi na čebelarskem krožku.

Zadovoljni in utrujeni smo pomalicali, ostalo je še toliko časa, da smo obiskali še sejem flora v sosednji hali in občudovali čudovite vrtove cvetja in medovitih rastlin.

Pri avtobusu nas je že čakal voznik Niko in nas popeljal domov. Za avtobusni prevoz sta prispevali obe čebelarski društvi.

Zaključili smo, da je bil naš obisk čebelarskega sejma zelo poučen, obenem pa smo se imeli zabavno in lepo in bomo organizirali še kakšno skupno akcijo.

Marjan Volaj

Končno smo se po 5 letih odločili, da organiziramo izlet. Vsa leta od 2013, ko smo nazadnje organizirali  izlet v Prekmurje smo imeli vrsto projektov in s tem stroškov, da ni ostalo za izlet. Kupili smo del Čukovine, izgradili učni čebelnjak, posadili medoviti vrt, organizirali 110 letnico društva, izdali jubilejni časopis, brošuro in postavili internetno stran društva, izdelali darilni program mini pakiranj medu, miniaturk panjskih končnic in voščenih obeskov. Poleg vsega pa letos aktivno sodelovali pri postavitvi obeležja kranjski sivki v Višnji gori in praznovanju 1. svetovnega dneva čebel. Za vse naštete aktivnosti in sodelovanja na javnih in sejemskih prireditvah smo s strani občine Ivančna Gorica v okviru dodeljenih sredstev za razvoj podeželja prejeli tudi dodatna sredstva za promocijske dejavnosti. To nam je tudi omogočilo, da smo se 4.10. na UO društva odločili za poučni izlet. Izbrali smo varianto ogleda vojaškega muzeja v Pivki, ogled Štanjela in Fabianijevega parka, ter čebelarstva v Štanjelu, zaključek pa je bil predviden v vinski kleti v Gočah. Program sta pripravila Stane Kovačič in Tonček Markovič. Skupni stroški izleta so bili predvideni v višini 800eur.

Čas za pripravo je bil zelo kratek, zato smo vse člane poklicali po telefonu. Prijavilo se je 20 članov, skupaj z družinskimi člani in podporniki nas je bilo 25. Žal je kar nekaj članov izrazilo željo, da bi se udeležilo izleta a zaradi drugi obveznosti in kratkega roka prijave se niso mogli prijaviti.

27. oktobra ob 7:30h smo krenili s Krke, nekaj članov prevzeli še v Ivančni Gorici, Šmarju Sap in Logatcu. Prva postaja je bila v Pivki v vojaškem muzeju. Po prevzemu kart nas je vodička popeljala po razstavnih prostorih. Ogledali smo si razstavljeno opremo in orožje iz druge svetovne vojne, tanke, lokomotive, nosilce pontonskih mostov, strelno orožje in drugo opremo. Posebej zanimivo je bilo orožje in druga pomoč, ki jo je jugoslovanska vojska po vojni prejela od Rusije in kasneje od Amerike. Razstavljena je tudi cela vrsta fotografij in komentarjev o vojnih dogodkih. V drugem sklopu pa je bila opisana in dokumentirana naša osamosvojitvena vojna, razstavljena dokumentacija in orožje TO in policije. Prikazujejo se tudi filmi iz posameznih vojaških spopadov in odmevnih dogodkov v času osamosvojitve. Posrečene so tudi karikature iz revije Mladine razstavljene po stenah prostorov, ki so izhajale tudi še v Jugoslaviji. Ogled smo zaključili v menzi muzeja in se okrepčali z zelo okusnim pasuljem.

Pot smo nadaljevali v Štanjel na Krasu. Tu nas je sprejel vodič Švagelj, nam v uvodu predstavil zgodovino in pomen Štanjela in Fabianievega parka in nas popeljal po njem. Je tudi oskrbnik parka in obnovljenega čebelnjaka v parku. Sprehodili smo se po Štanjelskih ulicah in končali pred hišo g. Švaglja, čebelarja in predsednika ČD Sežana. Pokazal nam je tudi posebno vrsto panja, ki se je uporabljal v teh krajih. Zanimiv je tudi način prodaje medu, ki jo prakticira kot samopostrežno prodajo. Pot smo s Krasa nadaljevali na vipavsko stran v vas Goče. Tu nas je sprejel vinar Mesesnel in nas popeljal po ozkih uličicah vasi in predstavil zelo zanimivo zgodovino vasi, katere svetovna posebnost je čudovita cerkev in 75 vinskih kleti v vasi. V zelo lepo urejenih prostorih vinarstva Mesesnel smo poskušali več vrst vin in likerja ob zelo okusnih namazih in mesenih dobrotah. Na koncu nam je gostitelj zapel in zaigral na kitaro.

Utrujeni in zadovoljni smo se z avtobusom podjetja Niko transport napotili proti domu.

Marjan Volaj

Po podatkih analize porabe medu pri slovenskem potrošniku, ugotavljamo, da je poraba medu iz leta 2011, ko smo prvič analizirali trg in je znašala 1,47 kg medu/ prebivalca, narasla na dobra 2 kg v letih 2016/2017. Povpraševanje po slovenskem medu je tako v zadnjih letih, ko se čebelarji res ne moremo pohvaliti z letino, preseglo ponudbo medu slovenskega porekla. Na trgovskih policah tako med slovenskega porekla težko najdemo, v kolikor pa ga, le ta dosega bistveno višjo ceno, kot je cena pri čebelarjih na domu. Zanimivo pa višjo ceno v povprečju dosega celo uvožen med.
Povprečno cena medu slovenskega porekla v trgovskih centrih večjih trgovcev  znaša 17,79 EUR/kg, kar je za kar 85 % več, kot povprečno za med znaša cena pri čebelarjih na domu, ki svoj med prodajajo po povprečni ceni 9,73 EUR/kg. Uvožen med na naših trgovskih policah pa dosega povprečno ceno 12,57 EUR/kg kar pomeni 11,30 EUR za 900 g. 
Analiza ankete, ki jo vsako leto opravimo na Čebelarski zvezi Slovenije v okviru promocijsko izobraževalne akcije ob medenem zajtrku, kaže na to, da več kot 82 % potrošnikov med kupuje pri čebelarjih na domu ali na tržnici, 3 % v specializiranih prodajalnah in le okrog 8% pri veletrgovcih. Kupce smo vprašali tudi kaj je glavni razlog za nakup medu. Pričakovano je na prvem mestu najpomembnejši razlog za nakup medu zaupanje v kakovost, ki pomeni razlog za nakup za kar 60% vprašanih in poznavanje čebelarja, ki je razlog za nakup za 45% vprašanih, medtem, ko je najnižja cena razlog za nakup pri manj kot 2% vprašanih.

Želimo si, da bi slovenski čebelarji za kakovosten slovenski med dobili plačilo, ki si ga tak med zasluži in si tako zagotovili ekonomičnost ter možnosti za vlaganje v nadaljnji razvoj čebelarstva. Na slovenskih policah se letno znajde dobrih 1000 ton uvoženega medu, ki pa se povprečno prodaja po višji ceni, kot je povprečna cena medu pri slovenskih čebelarjih. Tako kot velja za ostale kmetijske pridelke, ki praviloma pri kmetu na domu dosegajo višjo ceno od cen pri veletrgovcih, si tudi naš med zasluži ceno, ki nam bo omogočala razvoj tudi ob slabših letinah.
Slovenski potrošnik si želi kakovostnega medu in je zanj pripravljen plačati več. Glede na dejstvo, da je povpraševanje po kakovostnem medu slovenskega porekla večje od ponudbe, je vključevanje v sheme kakovosti zagotovo priložnost čebelarjev za prodajo po ceni, kakršno si naš med zagotovo zasluži. Kakovostne sheme namreč slovenskemu potrošniku zagotavljajo tisto, kar išče:
– zagotovljeno kakovost,
– znano poreklo,
– sledljivost.
Glede na to, da se  izvaja promocija shem kakovosti med širšo javnostjo, pa prodaja medu vključenega v sheme pomeni tudi večjo prepoznavnost in potrditev kakovosti pri našem kupcu. Na nas čebelarjih pa je, ali bomo to priložnost izkoristili.

O cenah na trgu je na svoji zadnji seji razpravljala tudi Komisija za ekonomiko pri ČZS in Upravni odbor ČZS, ki je sprejel sledeči sklep:

Tanja Magdič, svetovalka za ekonomiko pri JSSČ

Vir: http://www.czs.si/objave_podrobno_czs/9609