Počastitev svetovnega dne čebel na Muljavi

Turistično društvo Muljava je 12.5. 2018 pripravilo odmeven kulturni dogodek ob 1. svetovnem dnevu čebel. Dogodek so organizirala društva iz Muljave na iniciativo našega člana Staneta Kovačiča, ki je imel tudi pozdravni govor.
Prireditev se je pričela z blagoslovitvijo na novo posajene lipe pred čebelnjakom na Jurčičevini.
Po tem dejanju in krajšem kulturnem programu smo se preselili v kulturni dom, kjer so obširen program pripravili cicibani iz vrtca in šolarji iz Muljave ter pevci Muljavskega pevskega zbora.
Namen prireditve je poudaril predsednik TD Muljava. O poteku in naporih ČZS in slovenskih čebelarjev, da so uspeli pred celim svetom doseči potrditev svetovnega dneva čebel sta spregovorila Volaj Marjan in tajnik ČZS Mandelj Matej. Na koncu smo se posladkali s celo vrsto dobrot, ki so jih pripravile žene čebelarjev.
Pri pripravi prireditve so sodelovali člani ČD Kovačič, Šinkovec, Resetič, Bregar in Glavan, udeležili pa Mandelj, Koželj, Volaj, Pajk, in Kralj.
Marjan Volaj

Predstavitev knjige “Kranjska čebela in čebelarji družine Rothsnchutz”

Dne 10.maja je bila v sklopu praznovanja 1. svetovnega dne čebel predstavitev knjige profesorja Andreja Šaleharja “Kranjska čebela in čebelarji družine Rothschutz”. Predstavitev je potekala v knjižnici Ivančna Gorica, najavila direktorica knjižnice, oceno pa podal strokovni sodelavec knjižnice. Knjigo je podrobno predstavil avtor in navedel celo vrsto zanimivosti, ki jih je o družini izbrskal v starih arhivih. Knjigo je financirala Občina Ivančna Gorica.
Po predstavitvi smo se preselili v Višnjo goro, kjer je potekala tudi tiskovna konferenca o aktivnostih ob 1.svetovnem dnevu čebel, ki jo je predstavil župan Dušan Strnad, prisotni pa še predsednik ČZS Boštjan Noč in sponzor postavitve “čebelnjaka kranjski čebeli” direktor SID banke g. Svilan.
Marjan Volaj

Otvoritev čebelnjaka kranjske čebele – Višnja Gora

Dne 10.5.2018 smo se udeležili odprtja “čebelnjaka kranjske čebele” v Višnji gori.
Čebelnjak je postavljen v sklopu prireditev ob 1. svetovnem dnevu čebel in odkritjem obeležja kranjski sivki v Višnji gori, ki bo 18.5.
Projekt poteka pod vodstvom Občine Ivančna Gorica in ČZS.
Čebelnjak je sofinancirala SID banka.
Upravljanje čebelnjaka sta prevzela čebelarja Bobnar in Miklič iz ČD Stična.
Naše čebelarsko društvo je sodelovalo pri projektu tudi s tem, da smo svetovali pri definiranju vsebine aktivnosti v čebelnjaku, izvedbi čebelnjaka in izboru izvajalca, saj je čebelnjak z manjšimi dopolnitvami identičen našemu učnemu čebelnjaku na Krki. Na sami prireditvi smo postavili stojnico, kjer smo predstavili naš čebelarski krožek na PŠ Krka. Poleg krožkarjev Ajde, Anje, Urbana in Petra sva stojnico pripravila Volaj in Markovič. Na prireditvi je sodeloval kot praporščak Zaletelj Franc ter člani Mandelj, Kambič, Kralj, Bregar, Zaletelj. Stojnico sta poleg drugih obiskovalcev obiskala tudi župana Ivančne Gorice in Trebnjega.

Umrl je naš član Aleš Kutnar

ALEŠ KUTNAR                                                                                                                           1976-2018

Na začetku pomladi, ko se  narava komaj prebuja in so iz zimskega spanja naše čebelice komaj vzletele se je po hudi bolezni, komaj 41 letni Aleš Kutnar tiho za vedno poslovil.                             »Kadar skrb me tare, žalost me prešine, pri čebelah razvedrim se, skrb pozabim, žalost mine« je zapisal v članku objavljenem lani v našem 1. Jubilejnem časniku. Ta rek slišan od deda, mu je vlila ljubezen do čebel, da je bila krška dolina kmalu premajhna in jih je vozil na pašo po celi Sloveniji.       Po izobrazbi mizar je ustvarjal čudovita domovanja za naše čebelice, ki so jih kupovali čebelarji iz vse Slovenije. Bil je tudi zastopnik čebelarskih pripomočkov. Za svoje zasluge je prejel odličje Antona Janše III. Stopnje. V našem društvu je zazijala velika praznina, ki je ne moremo zapolniti.

ČD  Krka in Zagradec

Dan odprtih vrat ČD Krka in Zagradec 20.4.2018

Kot vsako leto smo čebelarji Čebelarskega društva Krka in Zagradec dne 20. aprila pripravili »Dan odprtih vrat slovenskih čebelarskih društev«. Predstavitev društva smo pripravili v Čukovini v neposredni soseščini našega učnega čebelnjaka, kjer domujemo krška društva. P

redstavili smo zgodovino društva, naše simbole: prapor čebelarskega društva, svečane čebelarske obleke in odlikovanja, ki jih je društvo prejelo od ČZS, RČZ PPG in Občine Ivančna Gorica.

Na ogled je bil tudi razstavni prostor, kjer imamo razstavljenih nekaj panjev, čebelarskega orodja in pridelkov ter prospektnega materiala.

Poleg praporja je plapolala tudi zastava ČZS, ki obeležuje 20. maj »Svetovni dan čebel«. Predstavili smo pomen tega dneva za čebele in okolje vsega sveta, ter poudarili, da smo pobudniki slovenski čebelarji. Svečani dogodek 1. praznovanja svetovnega dneva čebel bo v Sloveniji, kjer se ga bodo poleg tisočev slovenskih čebelarjev udeležili pomembni gostje iz sveta in veliko tujih čebelarjev.

Obiskovalce smo povabili tudi na svečano otvoritev »Spominskega obeležja kranjski sivki«, naše avtohtone kranjske čebele, ki bo 18. maja v Višnji gori. Predstavili smo projekt, ki ga vodi Občina Ivančna Gorica v sodelovanju z ČZS in domačimi čebelarji.

V nadaljevanju smo predstavili pomen čebel, ter našo skrb in delovanje za ohranitev čebeljih družin, pridelovanju čebeljih proizvodov, opraševanju kultur, vzgoji mladih čebelarjev ter s tem tudi ohranjanju okolja.

Vrhunec dneva pa je bil obisk šolarjev OŠ Stična, podružnične šole Krka. Obiskali so nas učenci od 1.do 5. razreda. Med njimi tudi 28 krožkarjev čebelarskega krožka, ki na šoli deluje že peto leto. Prijetno so nas presenetili, ko so nam poklonili preko 40 panjskih končnic, ki so jih poslikali v okviru natečaja ČZS »Polepšajmo čebelam domovanje in spoznajmo čebelarje«. Namen natečaja je bil, da bodo poslikane panjske končnice izpod otroških rok dobile svoje mesto na pravih panjih pri bližnjem čebelarju. Čebelarji smo izvirne poslikave panjskih končnic z veseljem sprejeli in obljubili, da bodo nekatere krasile njihove čebelnjake, nekaj jih bo pa na ogled na naši stalni razstavi v čebelarskem kotičku Turistično informativnega centra na Krki, kjer domujejo krška društva in jih bodo lahko starši, prijatelji in izletniki tudi videli in občudovali saj ima vsaka na zadnji strani tudi navedenega avtorja poslikave.

Po slavnostni podelitvi smo se posladkali s pravimi medenjaki.

V veselem pričakovanju so se šolarji nato napotili k učnemu čebelnjaku, kjer jih je sprejel gospodar čebelnjaka in so lahko v živo občudovali čebelice, ki so bile že sredi največjega pomladnega dela z opraševanjem in nabiranjem nektarja.

Najbolj pogumni pa so lahko v svojo dlan vzeli trota in ga čisto od blizu občudovali. Čebelar pa jim je opisal njegovo vlogo in vlogo drugih članov čebelje družine.

Drugi pa so pred čebelnjakom ogledovali medoviti vrt, kjer so ravno začele brsteti prve medovite rastline.

Dan odprtih vrat čebelarskega društva se je nadaljeval tudi v popoldanske ure saj so bili starši šolarjev in vaščani z vabilom obveščeni o dogodku.

Zadovoljni biskovalci so nas navdajali s ponosom, da smo lepo izkoristili še eno priložnost, da opozorimo na nepogrešljiv pomen naših čebel in našega delovanja.

Biti čebelar je v našem okolju še pridobil veljavo in zaupanje.

Čebelarsko društvo Krka in Zagradec

Volaj Marjan

 

 

Vseslovenski sejem

V soboto 21. aprila je naše čebelarsko društvo sodelovalo na Vseslovenskem sejmu.
Predstavili smo dejavnost čebelarskega društva. Največ zanimanja je bilo okrog vsebin in aktivnosti našega čebelarskega krožka pri podružnični šoli na Krki. Razstavljene smo imeli izdelke, ki so jih naši krožkarji naredili na čebelarskih delavnicah. Posebno pozornost so požele poslikane panjske končnice, ki so jih šolarji naredili v sklopu akcije ČZS “Polepšajmo čebelam domovanje in spoznajmo čebelarje”.
Kar nekaj obiskovalcev se je z zanimanjem ustavilo ob naši stojnici, med njimi tudi več županov Ivančne Gorice, Grosuplja in Trebnjega ter predsednik stranke SDS, ki je v spomin  prejel eno panjsko končnico.
V prilogi so posnetki s prireditve.
Marjan Volaj

Jurčičev pohod

Danes smo bili na Jurčičevem pohodu. Prilagam nekaj posnetkov z našega štanta. Imamo že tudi nov transparent.

Hvala Skoku za prodajni asortiman medu in prostovoljne pokušine medice z žajbljem, Podržaju za osnutek transparenta, Markoviču za lepo poslikan opazovalni panj in hotel za žuželke, Kambiču, Kralju in Kovačiču za vodenje štanta in seveda meni za organizacijo!
Naj medi!!!

Marjan Volaj

V medu je več kot tisoč različnih sestavin, v belem sladkorju, pa je le saharoza

prim. Peter Kapš, dr. med.
Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov. Surovi oz. rjavi sladkor, ki je vmesni produkt ekstrakcije saharoze iz sladkornega trsa, vsebuje do 99,5 % saharoze v suhi snovi. Rafinirani oz. beli sladkor vsebuje več kot 99,5 % saharoze v suhi snovi.
Med je gosto tekoče ali kristalizirano živilo, ki so ga proizvedle čebele. Nastane iz cvetličnega nektarja ali drugih izločkov živih rastlinskih delov ali pa iz različnih vrst mane, to je izločkov žuželk, ki so na živih delih rastlin. Osnovno snov prinašajo čebele v panj, ga obdelajo, mu dodajo izločke svojih žlez, ga zgostijo in nato shranjujejo v pokritih celicah satja.
Razlika med belim (kristalnim) sladkorjem in medom je več kot očitna. V belem sladkorju je le disaharid saharoza, ki se razkroji v dva monosaharida, glukozo in fruktozo, pa nič drugega. V medu so tudi sladkorji, vendar v njem najdemo še več kot tisoč snovi, torej skoraj vse, kar vsebuje in potrebuje človeško telo, zato ima med posebne lastnosti, ne le sladkost. Glavne sestavine medu so: sladkorji, encimi, mineralne snovi, hormoni, protibakterijske snovi, kisline, dišavne snovi, vitamini, aminske kisline, flavonoidi in morebiti še kaj, pa še ni raziskano.
Tisočletja je bil med edino sladilo. V tretjem stoletju našega štetja so se Indijci naučili zgoščati sok sladkornega trsa in tako je med dobil tekmeca v sladkorju. Kot sladilo je med skoraj izgubil svojo vlogo in jo prepustil sladkorju. Vendar so raziskovalci pozneje spoznali, da sladkor poleg trsnega oziroma pesnega sladkorja ne vsebuje nič. V medu pa je delež trsnega ali pesnega sladkorja majhen, ker sta v njem glavna grozdni in sadni sladkor. Poleg sladkorjev pa so v medu našli še veliko drugih (več kot tisoč), za človeka zelo koristnih sestavin.
Med vsebuje predvsem enostavne sladkorje (monosaharide), zlasti fruktozo in glukozo, pa tudi disaharide, kot sta trsni in pesni sladkor (saharoza) in le v majhnih količinah polisaharide. V medu je običajno največ (33 do 42 %) fruktoze, nekaj manj (27 do 36 %) glukoze, malo (1 do 4 %) saharoze. Razmerje teh sladkorjev je v medu zelo različno, odvisno od sorte medu in učinkovitosti encimov (invertaze, saharaze), ki pridejo v med delno z medičino, v glavnem pa iz čebeljih žlez.
Čebela v mednem želodčku prinese v panj približno 50 mg nektarja ali mane. Nato čebela s posebnimi gibi iztisne nektar ali mano iz mednega želodčka na konec svojega rilčka, s čimer zmanjša vsebnost vode v nabranem sladkem soku. Rečemo lahko, da čebele nabrani nektar ali mano v panju obdelajo, čemur dodajo izločke nekaterih svojih žlez in med zgostijo. Čebele skladiščijo med v celicah satja, ki jih zaprejo z voščenimi pokrovčki, s čimer preprečijo, da bi med vezal vodo iz zraka. Potem sledi proces zorenja, v katerem se vsebnost vode še zmanjša, zaradi delovanja encimov pa se spremeni tudi sestava različnih vrst sladkorja.
V medu je več fruktoze kot glukoze. Tudi v nektarju so količine sladkorjev različne. Fruktoza težje kristalizira, kot glukoza. V kristaliziranem medu so kristali glukoze obdani s tekočo fruktozo. Le ta je slajša od glukoze.
Čebelji pridelki so živila, prehranska dopolnila in naravna zdravila. Zaradi zelo bogate sestave čebeljih proizvodov, pa včasih lahko z njimi tudi preprečimo nastanek bolezni. Čebelji pridelki (med, cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek, čebelji strup) vplivajo na zdravje na številne načine. Predvsem delujejo ugodno na človeško telo, zlasti pozitivno na dvig imunosti in zdravja nasploh. S čebeljimi pridelki ne zdravimo osnovne bolezni, ampak z njimi pomagamo pri zdravljenju.
Zavedati se moramo, da pri sladkanju tekočin (čaja, kave …) z belim (kristalnim) sladkorjem, dobimo le občutek sladkosti, ugodja, medtem ko z uporabo medu dobimo tudi druge vrste sladkorjev, zlasti sadnega (fruktoze), poleg tega pa še vrsto drugih, za telo zelo koristnih snovi.

Občni zbor čebelarskega društva

Člani čebelarskega društva smo se tudi letos zbrali na občnem zboru v nedeljo 14.1.2018.

Članstvu in gostom smo predstavili dosežke v lanskem letu in naše načrte za letošnje.

Lahko smo ponosni na doseženo, saj smo v letu 2017 organizirali 110 letnico delovanja našega društva in napolnili dvorano družbenega centra na Krki. Sama prireditev je bila neobičajna, obarvana humorno z lastno predstavitvijo ustanovnega zbora čebelarjev, ki so jo odigrali krški kulturniki in skečem o dogodkih na čebelarskem krožku, ki so ga odigrali sami krožkarji podružnične šole na Krki. Izdali smo zgibanko  in 1. Jubilejni časnik s predstavitvijo  delovanja društva ter postavili svojo internetno stran.

Nadaljevali smo že v 4. leto delovanja čebelarskega krožka. Učni čebelnjak in medoviti vrt pa nista služila le krožkarjem, obiskalo in ogledalo si ju je vrsta obiskovalcev od šolarjev, njihovih staršev, učiteljev in vrsta posameznikov. Sodelovali smo v celi vrsti dogodkov lokalnega in državnega pomena od medenega zajtrka, dneva odprtih vrat, sprejema pri predsedniku države ter dogodkih organiziranih s strani čebelarskih organizacij, društev, občine in drugih. Za delovanje in prispevke društvu in okolju smo podelili vrsto priznanj članom in zunanjim podpornikom. Da je naše delovanje v okolju lepo sprejeto kaže tudi to, da smo na občnem zboru sprejeli tudi sedem novih članov, med njimi tudi 13 letnega krožkarja, ki čebelarski krožek obiskuje že od prvega dne.

To tudi dokazuje, da je naše delovanje prioritetno usmerjeno v promoviranje čebelarstva in vzgojo mladih za odgovoren odnos do okolja. Zato bomo tudi v bodoče zagotavljali delovanje čebelarskega krožka, učnega čebelnjaka in medovitega vrta.

Poleg vseh običajnih načrtovanih nalog pa nam je prioritetna naloga v letošnjem letu sodelovanje pri projektu postavitve obeležja kra

njski sivki pod vodstvom Občine Ivančna Gorica in ČZS , ki bo 18. maja v Višnji gori ter sodelovanje pri organizaciji 1. svetovnega dneva čebel, ki so ga na pobudo slovenskih čebelarjev sprejele vse dežele sveta.

Marjan Volaj

 

Prostore Občine Ivančna Gorica krasi praznična smrekica medenih okraskov

V letu 2018 bo Občina Ivančna Gorica veliko aktivnosti posvetila tudi praznovanju prvega Svetovnega dneva čebel, ki ga bo na pobudo Čebelarske zveze Slovenije in Republike Slovenije razglasila Organizacija združenih narodov. V sklopu praznovanja, 20. maja 2018, bo v Višnji Gori postavljeno obeležje kranjski čebeli.

DSC_6934[1]

Pomembnega dogodka se zavedajo tudi naši čebelarji, ki so v teh dneh v prostorih Občine Ivančna Gorica, postavili praznično smrekico. Z medenimi okraski sta jo okrasila člana Čebelarskega društva Krka in Zagradec, Marjan Volaj in Stanislav Kovačič. Za to prijazno gesto se čebelarjema najlepše zahvaljuje tudi župan Dušan Strnad.

http://www.ivancna-gorica.si/aktualno/?id=6090