Čebelarsko društvo Krka & Zagradec

Tematska čebelarska tržnica

Na pobudo ČD Stična je bila 23.3.2019 prvič organizirana »Tematska čebelarska tržnica« v Ivančni Gorici. Prireditev je v sodelovanju Občine potekala na Sokolski ulici. Sodelovalo je tudi naše društvo.

Poleg običajnih prodajalcev na sobotnih tržnicah smo čebelarji pripravili predstavitev društev, svojih izdelkov in delovanje krožkov. Mi smo pripravili in opremili 3 stojnice ter delovno mizo za čebelarsko delavnico. Že večer pred prireditvijo smo Skok, Kambič in jaz izbrali in pripravili razstavne eksponate. Zjutraj smo se Kambič, Brodnik in jaz zbrali že ob 7h in napolnili Brodnikov kombi.

Pred že pripravljenimi stojnicami sta nas pričakala še Kovačič in Kralj. Skupaj smo opremili dve stojnici.

Na 1. stojnici smo predstavili društvo z našim transparentom, priznanji, slikami čebel, čebelarskimi knjigami, promocijskim materialom, panji, satovjem, čebelarskim orodjem ter medom.

Na 2. stojnici smo predstavili krožek s krožkarji in izdelki naših krožkarjev, panjskimi končnicami, voščenimi obeski, miniaturkami, didaktičnimi satnicami ter drugimi izdelki. Stojnico so predstavljali krožkarji iz PŠ Krka in PŠ Zagradec Tilen, Manca, Ana in Lana ter mentorica učiteljica Mateja.  Lana in Ana sta imeli za TV Vaš kanal tudi intervju o delovanju črbrlarskega krožka.

Na 3. stojnici se je predstavil naš član Zaletelj, kjer sta z ženo prodajala svoje medene proizvode.

Krožkarji so s pomočjo mentorice Mateje vodile tudi delavnico za najmlajše obiskovalce sejma. Malčki so barvali pobarvanke v obliki čebelice in jih ponosno odnesli domov. Delovna miza ves čas sejma ni samevala.

Skupaj s čebelarji ČD Stična smo okrasili z nekaj eksponati tudi oder.

Na odru je potekal tudi kulturni program, kjer so poleg drugih šolarjev in otrok iz Stične in Višnje gore nastopili tudi naši krožkarji z igrico Medvedek PU in čebele ter deklamacijo pesmi Ciciban Cicifuj. Nastopili so tudi otroci našega vrtca na Krki.

Sokolska ulica je bila od 8 pa do 12 ure, ko je bila tržnica odprta, nabito polna.

Obiskovalce in čebelarje so nagovorili župan občine g. Dušan Strnad, predsednik ČZS Boštjan Noč, predsednik ČD Stična Janežič in jaz. Predstavil sem naše društvo in predlagal, da postane čebelarska tržnica tradicionalni dogodek, ki bi ga izvedli vsako leto.

Marjan Volaj

Obisk Celjskega sejma

Pobudo o obisku Celjskega sejma sta nam čebelarjem posredovali učiteljici Ana in Mateja iz OŠ Stična. Obe sta somentorici čebelarskih krožkov, ki potekajo na PŠ Krka, Zagradec in Višnja gora. Cilj je bil, da krožkarji spoznajo vso širino čebelarske dejavnosti in občutijo sejemski utrip, ki spremlja čebelarsko zgodbo. Idejo smo z veseljem podprli čebelarji obeh čebelarskih društev ČD Stična ter ČD Krka in Zagradec. Druženje krožkarjev, čebelarjev in mentorjev še bolj poglablja naše delovanje. V soboto 16.marca se nas je zbralo za poln velik avtobus, priključilo se nam je tudi nekaj staršev. Niko nas je pobiral od Zagradca, Krke, Muljave, Ivančne Gorice do Višnje gore ter nas varno pripeljal do sejmišča v Celju, kjer je potekal največji strokovni čebelarski dogodek v Evropi. Namenili smo se obiskati čebelarski sejem ApiSlovenija in Altermed. Pomlad je za čebele ključnega pomena in čebele so ključnega pomena za človeka. Zato čebelam v pomladi pripada sejem ApiSlovenija. Sejem tradicionalno poteka že več kot 40 let. Sejem Altermed pa predstavlja največjo ponudbo naravnih rešitev za zdravo življenje na enem mestu. Vstopnice za sejem smo krožkarji in mentorji prejeli brezplačno, kar nam je omogočila Čebelarska zveza Slovenije. Najprej smo se skupaj namenili na stojnico Občine Ivančna Gorica. Tu je bila predstavljena Občina in njeni prispevki za vzpodbujanje čebelarstva za katere je že drugič prejela od ČZS priznanje »Čebelam prijazna občina«. Na stojnici nas je sprejela Sara in smo se zadržali kar nekaj časa ter naredili skupinski posnetek. Po sejmišču sta krožkarje iz PŠ Višnja gora popeljala Ana in mentor Kristjan, krožkarje iz PŠ Krka in PŠ Zagradec pa Mateja in jaz. Najprej smo obiskali stojnico ČZS, kjer je bilo na razstavnih panojih veliko zanimivosti iz čebeljega sveta. Ogledali smo si razstavljen nakladni panj in se posladkali z medenjaki. Nadaljevali smo po stojnicah različnih razstavljalcev opreme, pripomočkov in materialov za čebelarjenje, medu in izdelkov iz meda. Fantje so bili najbolj navdušeni nad opremo kot so točila na el pogon, stojala za obračanje naklad, obračalnika satja ter stroja za vrtanje in žičenje okvirčkov. Dekleta pa so najbolj zanimale čudovito pisane čebelarske zaščitne obleke vseh barv in vzorcev. Pritegnila jih je tudi stojnica, kjer so prodajali mini sesalne nastavke za izčrpanje strupa po piku čebele. Kar nekaj krožkarjev je zanje namenilo denar, ki bi drugače končal na stojnicah z medenimi dobrotami. Ustavili smo se še ob stojnici z apiterapijo in izvedeli, da je to zdravilna metoda (api – čebela, terapija-zdravljenje) za bolezni dihal, ko vdihavaš hlape čebel direktno iz panja. Na eni od stojnic smo uganjevali vrsto medu glede na barvo od najsvetlejše akacije do najtemnejšega gozdnega medu. Uživanje čebeljih pridelkov nam krepi zdravje, ljudje so tisočletja živeli z medom in zelišči. Vse, kar dajejo čebele je hranljivo in zdravilno, brez dodatne obdelave.

Ko smo si ogledali večino čebelarskega dela smo se odpravili v del sejmišča prirejenega za delavnice za krožkarje čebelarskih krožkov. Razdeljeni so bili v več skupin. Sprejele so jih prijazne gospe in jih vodile na ustvarjalnih delavnicah, kjer so krožkarji izdelovali lepljenke z čebelarskimi motivi iz semen sončnic, buč in riža ter hranilnike v obliki čebelic. Bilo je prav zabavno, zato smo sklenili, da bomo podobne delavnice izvedli tudi na čebelarskem krožku.

Zadovoljni in utrujeni smo pomalicali, ostalo je še toliko časa, da smo obiskali še sejem flora v sosednji hali in občudovali čudovite vrtove cvetja in medovitih rastlin.

Pri avtobusu nas je že čakal voznik Niko in nas popeljal domov. Za avtobusni prevoz sta prispevali obe čebelarski društvi.

Zaključili smo, da je bil naš obisk čebelarskega sejma zelo poučen, obenem pa smo se imeli zabavno in lepo in bomo organizirali še kakšno skupno akcijo.

Marjan Volaj

Končno smo se po 5 letih odločili, da organiziramo izlet. Vsa leta od 2013, ko smo nazadnje organizirali  izlet v Prekmurje smo imeli vrsto projektov in s tem stroškov, da ni ostalo za izlet. Kupili smo del Čukovine, izgradili učni čebelnjak, posadili medoviti vrt, organizirali 110 letnico društva, izdali jubilejni časopis, brošuro in postavili internetno stran društva, izdelali darilni program mini pakiranj medu, miniaturk panjskih končnic in voščenih obeskov. Poleg vsega pa letos aktivno sodelovali pri postavitvi obeležja kranjski sivki v Višnji gori in praznovanju 1. svetovnega dneva čebel. Za vse naštete aktivnosti in sodelovanja na javnih in sejemskih prireditvah smo s strani občine Ivančna Gorica v okviru dodeljenih sredstev za razvoj podeželja prejeli tudi dodatna sredstva za promocijske dejavnosti. To nam je tudi omogočilo, da smo se 4.10. na UO društva odločili za poučni izlet. Izbrali smo varianto ogleda vojaškega muzeja v Pivki, ogled Štanjela in Fabianijevega parka, ter čebelarstva v Štanjelu, zaključek pa je bil predviden v vinski kleti v Gočah. Program sta pripravila Stane Kovačič in Tonček Markovič. Skupni stroški izleta so bili predvideni v višini 800eur.

Čas za pripravo je bil zelo kratek, zato smo vse člane poklicali po telefonu. Prijavilo se je 20 članov, skupaj z družinskimi člani in podporniki nas je bilo 25. Žal je kar nekaj članov izrazilo željo, da bi se udeležilo izleta a zaradi drugi obveznosti in kratkega roka prijave se niso mogli prijaviti.

27. oktobra ob 7:30h smo krenili s Krke, nekaj članov prevzeli še v Ivančni Gorici, Šmarju Sap in Logatcu. Prva postaja je bila v Pivki v vojaškem muzeju. Po prevzemu kart nas je vodička popeljala po razstavnih prostorih. Ogledali smo si razstavljeno opremo in orožje iz druge svetovne vojne, tanke, lokomotive, nosilce pontonskih mostov, strelno orožje in drugo opremo. Posebej zanimivo je bilo orožje in druga pomoč, ki jo je jugoslovanska vojska po vojni prejela od Rusije in kasneje od Amerike. Razstavljena je tudi cela vrsta fotografij in komentarjev o vojnih dogodkih. V drugem sklopu pa je bila opisana in dokumentirana naša osamosvojitvena vojna, razstavljena dokumentacija in orožje TO in policije. Prikazujejo se tudi filmi iz posameznih vojaških spopadov in odmevnih dogodkov v času osamosvojitve. Posrečene so tudi karikature iz revije Mladine razstavljene po stenah prostorov, ki so izhajale tudi še v Jugoslaviji. Ogled smo zaključili v menzi muzeja in se okrepčali z zelo okusnim pasuljem.

Pot smo nadaljevali v Štanjel na Krasu. Tu nas je sprejel vodič Švagelj, nam v uvodu predstavil zgodovino in pomen Štanjela in Fabianievega parka in nas popeljal po njem. Je tudi oskrbnik parka in obnovljenega čebelnjaka v parku. Sprehodili smo se po Štanjelskih ulicah in končali pred hišo g. Švaglja, čebelarja in predsednika ČD Sežana. Pokazal nam je tudi posebno vrsto panja, ki se je uporabljal v teh krajih. Zanimiv je tudi način prodaje medu, ki jo prakticira kot samopostrežno prodajo. Pot smo s Krasa nadaljevali na vipavsko stran v vas Goče. Tu nas je sprejel vinar Mesesnel in nas popeljal po ozkih uličicah vasi in predstavil zelo zanimivo zgodovino vasi, katere svetovna posebnost je čudovita cerkev in 75 vinskih kleti v vasi. V zelo lepo urejenih prostorih vinarstva Mesesnel smo poskušali več vrst vin in likerja ob zelo okusnih namazih in mesenih dobrotah. Na koncu nam je gostitelj zapel in zaigral na kitaro.

Utrujeni in zadovoljni smo se z avtobusom podjetja Niko transport napotili proti domu.

Marjan Volaj

Po podatkih analize porabe medu pri slovenskem potrošniku, ugotavljamo, da je poraba medu iz leta 2011, ko smo prvič analizirali trg in je znašala 1,47 kg medu/ prebivalca, narasla na dobra 2 kg v letih 2016/2017. Povpraševanje po slovenskem medu je tako v zadnjih letih, ko se čebelarji res ne moremo pohvaliti z letino, preseglo ponudbo medu slovenskega porekla. Na trgovskih policah tako med slovenskega porekla težko najdemo, v kolikor pa ga, le ta dosega bistveno višjo ceno, kot je cena pri čebelarjih na domu. Zanimivo pa višjo ceno v povprečju dosega celo uvožen med.
Povprečno cena medu slovenskega porekla v trgovskih centrih večjih trgovcev  znaša 17,79 EUR/kg, kar je za kar 85 % več, kot povprečno za med znaša cena pri čebelarjih na domu, ki svoj med prodajajo po povprečni ceni 9,73 EUR/kg. Uvožen med na naših trgovskih policah pa dosega povprečno ceno 12,57 EUR/kg kar pomeni 11,30 EUR za 900 g. 
Analiza ankete, ki jo vsako leto opravimo na Čebelarski zvezi Slovenije v okviru promocijsko izobraževalne akcije ob medenem zajtrku, kaže na to, da več kot 82 % potrošnikov med kupuje pri čebelarjih na domu ali na tržnici, 3 % v specializiranih prodajalnah in le okrog 8% pri veletrgovcih. Kupce smo vprašali tudi kaj je glavni razlog za nakup medu. Pričakovano je na prvem mestu najpomembnejši razlog za nakup medu zaupanje v kakovost, ki pomeni razlog za nakup za kar 60% vprašanih in poznavanje čebelarja, ki je razlog za nakup za 45% vprašanih, medtem, ko je najnižja cena razlog za nakup pri manj kot 2% vprašanih.

Želimo si, da bi slovenski čebelarji za kakovosten slovenski med dobili plačilo, ki si ga tak med zasluži in si tako zagotovili ekonomičnost ter možnosti za vlaganje v nadaljnji razvoj čebelarstva. Na slovenskih policah se letno znajde dobrih 1000 ton uvoženega medu, ki pa se povprečno prodaja po višji ceni, kot je povprečna cena medu pri slovenskih čebelarjih. Tako kot velja za ostale kmetijske pridelke, ki praviloma pri kmetu na domu dosegajo višjo ceno od cen pri veletrgovcih, si tudi naš med zasluži ceno, ki nam bo omogočala razvoj tudi ob slabših letinah.
Slovenski potrošnik si želi kakovostnega medu in je zanj pripravljen plačati več. Glede na dejstvo, da je povpraševanje po kakovostnem medu slovenskega porekla večje od ponudbe, je vključevanje v sheme kakovosti zagotovo priložnost čebelarjev za prodajo po ceni, kakršno si naš med zagotovo zasluži. Kakovostne sheme namreč slovenskemu potrošniku zagotavljajo tisto, kar išče:
– zagotovljeno kakovost,
– znano poreklo,
– sledljivost.
Glede na to, da se  izvaja promocija shem kakovosti med širšo javnostjo, pa prodaja medu vključenega v sheme pomeni tudi večjo prepoznavnost in potrditev kakovosti pri našem kupcu. Na nas čebelarjih pa je, ali bomo to priložnost izkoristili.

O cenah na trgu je na svoji zadnji seji razpravljala tudi Komisija za ekonomiko pri ČZS in Upravni odbor ČZS, ki je sprejel sledeči sklep:

Tanja Magdič, svetovalka za ekonomiko pri JSSČ

Vir: http://www.czs.si/objave_podrobno_czs/9609

Občina Ivančna Gorica je bila uspešna na drugem javnem pozivu za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja na območju LAS STIK iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) s projektom ŠTARTAJ KOT ČEBELAR, katerega partnerja sta še Čebelarska zveza Slovenije in Petra Peunik Okorn s.p.

Projekt se nanaša na ukrep Izrabljanje tradicionalnih potencialov in lokalnih danosti (kulturnih in naravnih) za ustvarjanje novih delovnih mest ter dosega cilj Prenos znanja med generacijami, ohranjanje in oživljanje starih poklicev in obrti. Projekt se bo izvajal v osnovnih šolah in njihovih podružnicah, vrtcih ter srednji šoli občin Trebnje, Ivančna Gorica, Žužemberk in Dolenjske Toplice.

Glede na povprečno starost čebelarjev (60+) in da se čebelarjenje pogosto prenaša iz roda v rod je izjemnega pomena, ozaveščanje in nagovarjanje mladih, da se s tem poklicem sploh spoznajo ter da razumejo, kaj potrebujejo in kaj morajo znati, da lahko z njim začnejo tudi sami. Projekt bo predstavljal nekakšno podporno okolje – na eni strani mladim in širši zainteresirani javnosti, na drugi strani pa čebelarjem, ki bodo tako lažje stopili v stik z zainteresiranimi posamezniki. Pomemben razlog pa je tudi ozaveščanje o vlogi čebele za ohranjanje narave, življenja, pridobivanje hrane v svetu in potem tudi ozaveščanje o pomembnosti kupovanja lokalno pridelanega medu, kar ne nazadnje pomeni veliko podporo lokalnim čebelarjem.

V prvem delu projekta se bodo pripravile vsebine delavnic in ostalih gradiv, izvedla ustrezna promocija po šolah, dogovorilo za termine in izvedbo delavnic z naslovom Postani čebelar. Pripravilo se bo vsebino člankov in slikovnega gradiva za program Štartaj kot čebelar in tudi strategijo komunikacijskih aktivnosti, ki bo vključevala vse od spletne strani, družabnih omrežij do vseh občinskih medijev vseh štirih občin. V drugem delu projekta bo ključno izvajanje delavnic. V 25 delavnicah, ki bodo namenjene najprej osnovnošolskim otrokom, starejšim vrtčevskim in tudi srednješolcem bo predstavljen čebelarski poklic, hkrati bodo s skupnim srečanjem nagovorjeni tudi lokalni čebelarji, da se aktivno posvetijo tudi prenosu znanj na mlade znotraj čebelarskih društev. Izšla bo tudi knjižica »Štartaj kot čebelar«, ves čas, tako v prvem kot drugem delu pa bomo opozarjali na pomembnost čebelarjenja in spodbujali obisk lokalnih čebelarjev.

Projekt bo na koncu zaključen z dogodkom, ki bo namenjen širši javnosti na katerem bodo predstavljeni rezultati projekta.

Skupna vrednost 18 mesečnega projekta, v katerem sodelujejo trije partnerji, je 39.972,97€, od tega je v vrednosti 32.487,67 € sofinanciran iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Za začetek izvajanja projekta pa je potrebno počakati še na potrditev Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.