Jurčičev pohod

Danes smo bili na Jurčičevem pohodu. Prilagam nekaj posnetkov z našega štanta. Imamo že tudi nov transparent.

Hvala Skoku za prodajni asortiman medu in prostovoljne pokušine medice z žajbljem, Podržaju za osnutek transparenta, Markoviču za lepo poslikan opazovalni panj in hotel za žuželke, Kambiču, Kralju in Kovačiču za vodenje štanta in seveda meni za organizacijo!
Naj medi!!!

Marjan Volaj

V medu je več kot tisoč različnih sestavin, v belem sladkorju, pa je le saharoza

prim. Peter Kapš, dr. med.
Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov. Surovi oz. rjavi sladkor, ki je vmesni produkt ekstrakcije saharoze iz sladkornega trsa, vsebuje do 99,5 % saharoze v suhi snovi. Rafinirani oz. beli sladkor vsebuje več kot 99,5 % saharoze v suhi snovi.
Med je gosto tekoče ali kristalizirano živilo, ki so ga proizvedle čebele. Nastane iz cvetličnega nektarja ali drugih izločkov živih rastlinskih delov ali pa iz različnih vrst mane, to je izločkov žuželk, ki so na živih delih rastlin. Osnovno snov prinašajo čebele v panj, ga obdelajo, mu dodajo izločke svojih žlez, ga zgostijo in nato shranjujejo v pokritih celicah satja.
Razlika med belim (kristalnim) sladkorjem in medom je več kot očitna. V belem sladkorju je le disaharid saharoza, ki se razkroji v dva monosaharida, glukozo in fruktozo, pa nič drugega. V medu so tudi sladkorji, vendar v njem najdemo še več kot tisoč snovi, torej skoraj vse, kar vsebuje in potrebuje človeško telo, zato ima med posebne lastnosti, ne le sladkost. Glavne sestavine medu so: sladkorji, encimi, mineralne snovi, hormoni, protibakterijske snovi, kisline, dišavne snovi, vitamini, aminske kisline, flavonoidi in morebiti še kaj, pa še ni raziskano.
Tisočletja je bil med edino sladilo. V tretjem stoletju našega štetja so se Indijci naučili zgoščati sok sladkornega trsa in tako je med dobil tekmeca v sladkorju. Kot sladilo je med skoraj izgubil svojo vlogo in jo prepustil sladkorju. Vendar so raziskovalci pozneje spoznali, da sladkor poleg trsnega oziroma pesnega sladkorja ne vsebuje nič. V medu pa je delež trsnega ali pesnega sladkorja majhen, ker sta v njem glavna grozdni in sadni sladkor. Poleg sladkorjev pa so v medu našli še veliko drugih (več kot tisoč), za človeka zelo koristnih sestavin.
Med vsebuje predvsem enostavne sladkorje (monosaharide), zlasti fruktozo in glukozo, pa tudi disaharide, kot sta trsni in pesni sladkor (saharoza) in le v majhnih količinah polisaharide. V medu je običajno največ (33 do 42 %) fruktoze, nekaj manj (27 do 36 %) glukoze, malo (1 do 4 %) saharoze. Razmerje teh sladkorjev je v medu zelo različno, odvisno od sorte medu in učinkovitosti encimov (invertaze, saharaze), ki pridejo v med delno z medičino, v glavnem pa iz čebeljih žlez.
Čebela v mednem želodčku prinese v panj približno 50 mg nektarja ali mane. Nato čebela s posebnimi gibi iztisne nektar ali mano iz mednega želodčka na konec svojega rilčka, s čimer zmanjša vsebnost vode v nabranem sladkem soku. Rečemo lahko, da čebele nabrani nektar ali mano v panju obdelajo, čemur dodajo izločke nekaterih svojih žlez in med zgostijo. Čebele skladiščijo med v celicah satja, ki jih zaprejo z voščenimi pokrovčki, s čimer preprečijo, da bi med vezal vodo iz zraka. Potem sledi proces zorenja, v katerem se vsebnost vode še zmanjša, zaradi delovanja encimov pa se spremeni tudi sestava različnih vrst sladkorja.
V medu je več fruktoze kot glukoze. Tudi v nektarju so količine sladkorjev različne. Fruktoza težje kristalizira, kot glukoza. V kristaliziranem medu so kristali glukoze obdani s tekočo fruktozo. Le ta je slajša od glukoze.
Čebelji pridelki so živila, prehranska dopolnila in naravna zdravila. Zaradi zelo bogate sestave čebeljih proizvodov, pa včasih lahko z njimi tudi preprečimo nastanek bolezni. Čebelji pridelki (med, cvetni prah, propolis, matični mleček, vosek, čebelji strup) vplivajo na zdravje na številne načine. Predvsem delujejo ugodno na človeško telo, zlasti pozitivno na dvig imunosti in zdravja nasploh. S čebeljimi pridelki ne zdravimo osnovne bolezni, ampak z njimi pomagamo pri zdravljenju.
Zavedati se moramo, da pri sladkanju tekočin (čaja, kave …) z belim (kristalnim) sladkorjem, dobimo le občutek sladkosti, ugodja, medtem ko z uporabo medu dobimo tudi druge vrste sladkorjev, zlasti sadnega (fruktoze), poleg tega pa še vrsto drugih, za telo zelo koristnih snovi.

Občni zbor čebelarskega društva

Člani čebelarskega društva smo se tudi letos zbrali na občnem zboru v nedeljo 14.1.2018.

Članstvu in gostom smo predstavili dosežke v lanskem letu in naše načrte za letošnje.

Lahko smo ponosni na doseženo, saj smo v letu 2017 organizirali 110 letnico delovanja našega društva in napolnili dvorano družbenega centra na Krki. Sama prireditev je bila neobičajna, obarvana humorno z lastno predstavitvijo ustanovnega zbora čebelarjev, ki so jo odigrali krški kulturniki in skečem o dogodkih na čebelarskem krožku, ki so ga odigrali sami krožkarji podružnične šole na Krki. Izdali smo zgibanko  in 1. Jubilejni časnik s predstavitvijo  delovanja društva ter postavili svojo internetno stran.

Nadaljevali smo že v 4. leto delovanja čebelarskega krožka. Učni čebelnjak in medoviti vrt pa nista služila le krožkarjem, obiskalo in ogledalo si ju je vrsta obiskovalcev od šolarjev, njihovih staršev, učiteljev in vrsta posameznikov. Sodelovali smo v celi vrsti dogodkov lokalnega in državnega pomena od medenega zajtrka, dneva odprtih vrat, sprejema pri predsedniku države ter dogodkih organiziranih s strani čebelarskih organizacij, društev, občine in drugih. Za delovanje in prispevke društvu in okolju smo podelili vrsto priznanj članom in zunanjim podpornikom. Da je naše delovanje v okolju lepo sprejeto kaže tudi to, da smo na občnem zboru sprejeli tudi sedem novih članov, med njimi tudi 13 letnega krožkarja, ki čebelarski krožek obiskuje že od prvega dne.

To tudi dokazuje, da je naše delovanje prioritetno usmerjeno v promoviranje čebelarstva in vzgojo mladih za odgovoren odnos do okolja. Zato bomo tudi v bodoče zagotavljali delovanje čebelarskega krožka, učnega čebelnjaka in medovitega vrta.

Poleg vseh običajnih načrtovanih nalog pa nam je prioritetna naloga v letošnjem letu sodelovanje pri projektu postavitve obeležja kra

njski sivki pod vodstvom Občine Ivančna Gorica in ČZS , ki bo 18. maja v Višnji gori ter sodelovanje pri organizaciji 1. svetovnega dneva čebel, ki so ga na pobudo slovenskih čebelarjev sprejele vse dežele sveta.

Marjan Volaj